Gibraltar

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gibraltar
Zastava Gibraltarja
Zastava
Grb Gibraltarja
Grb
Geslo:  Nulli Expugnabilis Hosti    ( latinsko )
≫Noben sovra?nik ga ni osvojil≪ 1
Himna:  ≫Himna Gibraltarja≪ 
≫Bog obvaruj kralja≪
Lega Gibraltarja
Lega Gibraltarja
Glavno mesto Gibraltar
36°8′N, 5°21′W
Uradni jeziki angle??ina
Vlada britansko ?ezmorsko ozemlje
? kralj Zdru?enega kraljestva:
Karel III.
? guverner:
Sir David Steel
? glavni minister:
Fabian Picardo
dogodek 
datum
? Osvojen
4. avgust 1704
? Prepu??en
1713 ( Pogodba iz Utrechta )
10. september
? Dan ustave
29. januar
Povr?ina
? skupaj
6,5 km 2 ( 229. )
? voda (%)
0 %
Prebivalstvo
? ocena 2020
34.003
? popis 2022
32.688
? gostota
5000/km 2
BDP  (ocena 2013)
? skupaj ( PKM )
￡1,64 mrd
? na preb. (PKM)
￡50.941 ( n/a )
HDI   (n/a) n/a
 ·  n/a
Valuta gibraltarski funt 2 ( GIP )
?asovni pas UTC  +1 ( CET )
?  poletni
UTC  +2 ( CEST )
Klicna koda +350 3
Internetna domena .gi
  1. (angle?ko) National Symbols of Gibraltar
  2. Fiksiran s funtom ?terlingom . Kovance in bankovce izdaja gibraltarska vlada.
  3. Pred 10. februarjem 2007 je bila klicna koda iz ?panije 9567.
Pogled iz zraka
Gibraltar iz zraka, pogled proti severozahodu

Gibraltar je ?ezmorsko ozemlje Zdru?enega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske . Le?i v jugozahodni Evropi na skrajnem ju?nem koncu Iberskega polotoka in ima velik strate?ki pomen, saj Gibraltarski preliv povezuje Atlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko .

Gibraltar le?i na severni strani Gibraltarskega preliva, to je na mestu, kjer se Evropa najbolj pribli?a Afriki.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prazgodovina in stara zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

V Gorhamovi jami so odkrili dokaze o bivanju neandertalca v Gibraltarju izpred pribli?no 50.000 let. [1] Gibraltarske jame je Homo sapiens ?e naprej uporabljal po dokon?nem izumrtju neandertalcev. Kamnito orodje, starodavna ognji??a in ?ivalske kosti izpred pribli?no 40.000 let do pribli?no 5000 let so na?li v nahajali??ih Gorhamove jame. [2]

V gibraltarskih jamah so na?li ?tevilne ?repinje iz neolitika , ve?inoma vrste, zna?ilne za almerijsko kulturo, ki jo najdemo drugod po Andaluziji , zlasti okoli mesta Almeria , po katerem je dobila ime. [3] Malo je dokazov o bivanju v bronasti dobi , ko so ljudje ve?inoma prenehali ?iveti v jamah.

Sredozemska ljudstva so v starih ?asih obravnavala Gibraltar kot kraj verskega in simbolnega pomena. Feni?ani so bili prisotni ve? stoletij od okoli leta 950 pr. n. ?t. in o?itno uporabljali Gorhamovo jamo kot sveti??e genius loci , [4] kakor so to storili Karta?ani in Rimljani za njimi. Gibraltar je bil znan kot Mons Calpe , ime morda feni?anskega izvora. [5] Stari Grki in Rimljani so Mons Calpe smatrali za enega od Herkulovih stebrov po gr?ki legendi o tem, da je Heraklej ustvaril Gibraltarski preliv. Ni znanih arheolo?kih dokazov o stalnih naselbinah iz anti?nega obdobja. Naselili so se na vrhu zaliva v tem, kar je danes znano kot Campo (zaledje) Gibraltarja. [6] Mesto Carteia, blizu lokacije sodobnega ?panskega mesta San Roque, so ustanovili Feni?ani okoli leta 950 pr. n. ?t. na mestu zgodnje naselbine domorodnega ljudstva Turdetani.[28]

Srednji vek [ uredi | uredi kodo ]

Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je Gibraltar za kratek ?as pri?el pod nadzor Vandalov , ki so na povabilo Bonifacija, grofa (ali poveljnika) ozemlja, prestopili v Afriko.

Obmo?je je kasneje skoraj 300 let, od leta 414 do 711 na?ega ?tetja, predstavljalo del Vizigotskega kraljestva Hispanije .

Po napadu leta 710 je prete?no berberska vojska pod poveljstvom Tarika ibn Zijada aprila 711 pre?kala Severno Afriko in pristala nekje v bli?ini Gibraltarja (?eprav najverjetneje ne v zalivu ali na sami Skali). [7] Tarikova ekspedicija je vodila do islamske osvojitve ve?ine Iberskega polotoka. Mons Calpe se je preimenoval v Jabal ??riq ( ??? ???? ), ≫Tarikova gora≪, ki je bila pozneje spremenjena v Gibraltar.

Leta 1160 je almohadski sultan Abd al-Mu'min ukazal zgraditi stalno naselbino, vklju?no z gradom. Prejelo je ime Medinat al-Fath (mesto zmage). [8] Po?astitveni stolp mavrskega gradu stoji ?e danes.

Od leta 1274 dalje so se za mesto bojevali in ga zavzeli Nasridi iz Granade (leta 1237 in 1374), Marinidi iz [[Fes, Maroko|Fesa]g (leta 1274 in 1333) in kralji Kastilje (leta 1309). Po Nasridovem uni?enju in zapustitvi Algecirasa okoli leta 1375 in Nasridovi pridobitvi Gibraltarja od Marinidov leta 1375 so Nasridi dali prednost Gibraltarju (slab?e naravno pristani??e kot Algeciras, vendar z bolj?imi obrambnimi zmogljivostmi) kot voja?ko in urbano postojanko v prelivu, ?eprav Gibraltar v tem obdobju ni nikoli dosegel velikega ?tevila prebivalcev. [9]

Moderna doba [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1462 je Gibraltar zavzel Juan Alonso de Guzman, 1. vojvoda Medine Sidonije, iz Emiratov Granade. [10]

Po osvojitvi je Henrik IV. Kastiljski prevzel dodatni naslov kralja Gibraltarja in ga ustanovil kot del comarca Campo Llano de Gibraltar. [11] ?est let pozneje je bil Gibraltar vrnjen vojvodi Medine Sidonia, ki ga je leta 1474 prodal skupini 4350 spreobrnjencev (kr??anskih spreobrnjencev iz judovstva) iz Cordove in Sevilje v zameno za vzdr?evanje garnizije v mestu dve leti, po tem ko so bili izgnani, so se vrnili v svoje doma?e kraje ali pa so se preselili v druge dele ?panije. Leta 1501 je Gibraltar pre?el nazaj na ?pansko krono in Izabela I. Kastiljska je izdala kraljevi nalog, s katerim je Gibraltar dobil grb, ki ga ?e vedno uporablja.

Leta 1704, med vojno za ?pansko nasledstvo , je zdru?eno anglo-nizozemsko ladjevje, ki je predstavljalo Veliko zavezni?tvo, zavzelo mesto Gibraltar v imenu avstrijskega nadvojvode Karla v njegovi kampanji za ?panskega kralja. Kasneje je ve?ina prebivalstva zapustila mesto, veliko pa se jih je naselilo v bli?ini. [12] Ko se je kampanja zavezni?tva kon?ala, je bila leta 1713 sklenjen Utrechtski mir , ki je Veliki Britaniji prepustil nadzor nad Gibraltarjem, da bi zagotovil britanski umik iz vojne. ?panski monarhi so neuspe?no posku?ali ponovno pridobiti Gibraltar z obleganjem leta 1727 in ponovno z velikim obleganjem Gibraltarja (1779 do 1783) med ameri?ko vojno za neodvisnost .

Po uni?ujo?em velikem obleganju je bilo mesto skoraj v celoti obnovljeno. [13] Giovanni Maria Boschetti, ki je prispel v Gibraltar leta 1784 kot 25-letnik iz Milana, kjer naj bi bil kamnosek ali in?enir, je zgradil Victualling Yard (dokon?ano leta 1812) in ?tevilne druge stavbe. Boschetti velja za odgovornega za oblikovanje sloga starega mesta, ki ga je opisala Claire Montado, izvr?na direktorica Gibraltar Heritage Trust, kot ≫obokana vrata v slogu voja?kih ukazov, italijanski ?tukaturni relief, genovska polkna, angle?ki regentski ?elezni balkoni, ?panski vitra? ter jurijanska krila in krilna okna.≪

Med napoleonskimi vojnami je Gibraltar postal klju?no opori??e kraljeve mornarice in je imel pomembno vlogo pred bitko pri Trafalgarju (21. oktober 1805). Kot ena od ?tirih cesarskih trdnjav (skupaj s Halifaxom, Novo ?kotsko, Bermudi in Malto) [14] je bila zaradi svoje strate?ke lege klju?na baza med krimsko vojno 1854?1856. V 18. stoletju je ?tevil?nost mirnodobne voja?ke garnizije nihala od najmanj 1100 do najve? 5000. V prvi polovici 19. stoletja je pri?lo do znatnega pove?anja prebivalstva na ve? kot 17.000 leta 1860, ko so se ljudje iz Britanije in vsega Sredozemlja ? Italijani, Portugalci, Malte?ani, Judje in Francozi ? naselili v mestu. [15]

Njegova strate?ka vrednost se je pove?ala z odprtjem Sue?kega prekopa , saj je le?al na morski poti med Veliko Britanijo in Britanskim cesarstvom vzhodno od Sueza. V poznej?em 19. stoletju so bile izvedene velike nalo?be v izbolj?anje utrdb in pristani??a. [16]

Sodobna zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Med drugo svetovno vojno je bila ve?ina civilnega prebivalstva Gibraltarja evakuirana, predvsem v London , pa tudi v dele Maroka in Madeire ter v tabori??e Gibraltar na Jamajki. Skala je bila utrjena kot trdnjava. 18. julija 1940 so vichyjevske francoske zra?ne sile napadle Gibraltar v ma??evanje za britansko bombardiranje vichyjske mornarice. Pomorska baza in ladje, ki so bile tam, so imele klju?no vlogo pri oskrbi in oskrbi otoka Malta med njegovim dolgim ??obleganjem. Poleg pogostih kratkih letov, znanih kot 'klubski teki', proti Malti, da bi odleteli z letal okrepitev (sprva Hurricane , kasneje pa zlasti z letalonosilke USN Wasp , Spitfires ), je bil kriti?ni konvoj operacije Pedestal gnan iz Gibraltarja avgusta 1942. S tem so otok v kriti?nem ?asu ob zgo??enih zra?nih napadih nem?kih in italijanskih sil obnovili. Nepripravljenost ?panskega diktatorja Francisca Franca , da nem?ki vojski dovoli vstop na ?panska tla, je onemogo?ila nem?ki na?rt za zavzetje Skale, pod kodnim imenom Operacija Felix.

Stavbe nekdanje ladjedelnice HM Dockyard v Gibraltarju iz ?asa ?iritve leta 1895

V 1950-ih je Franco obnovil zahtevo ?panije po suverenosti nad Gibraltarjem in omejil gibanje med Gibraltarjem in ?panijo. Gibraltarci so z veliko ve?ino glasovali, da ostanejo pod britansko suverenostjo na referendumu o suverenosti Gibraltarja leta 1967, kar je pripeljalo do sprejetja gibraltarske ustavne odredbe leta 1969. V odgovor je ?panija popolnoma zaprla mejo z Gibraltarjem in prekinila vse komunikacijske povezave. Meja s ?panijo je bila delno ponovno odprta leta 1982 in v celoti ponovno odprta leta 1985 pred pristopom ?panije k Evropski skupnosti.

V zgodnjih 2000-ih sta se Britanija in ?panija pogajali o mo?nem sporazumu, po katerem bi si delili suverenost nad Gibraltarjem. Gibraltarska vlada je organizirala referendum o na?rtu in 99 % prebivalcev je glasovalo za njegovo zavrnitev. [17] Leta 2008 se je britanska vlada zavezala, da bo spo?tovala ?elje Gibraltarcev. Nova ustava je bila potrjena na referendumu leta 2006. Proces tristranskih pogajanj se je za?el leta 2006 med ?panijo, Gibraltarjem in Zdru?enim kraljestvom, pri ?emer so bile odpravljene nekatere omejitve in obravnavani spori na nekaterih specifi?nih podro?jih, kot so zra?ni promet, carinski postopki, telekomunikacije, pokojnine in kulturna izmenjava. [18]

Na britanskem referendumu o ?lanstvu v Evropski uniji je 96 % Gibraltarcev ob 84-odstotni udele?bi glasovalo za obstanek. ?panija je obnovila pozive k skupnemu ?pansko-britanskemu nadzoru nad polotokom; glavni gibraltarski minister jih je mo?no zavrnil. Vendar se je 18. oktobra 2018 zdelo, da je ?panija dosegla dogovor z Zdru?enim kraljestvom v zvezi s svojimi ugovori glede izstopa Gibraltarja iz EU z Zdru?enim kraljestvom, pri ?emer je ?panski premier Pedro Sanchez izjavil: ≫Gibraltar ne bo ve? problem pri prihodu pri dogovoru o brexitu.≪ [19]

31. januarja 2020 je Zdru?eno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo in posledi?no Gibraltar. V skladu s pogoji prehodne faze v sporazumu o izstopu iz brexita je odnos Gibraltarja z EU ostal nespremenjen do konca leta 2020, ko ga je nadomestil sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Zdru?enim kraljestvom. 31. decembra 2020 sta se Zdru?eno kraljestvo in ?panija na?eloma dogovorila o podlagi za pogajanja med EU in Zdru?enim kraljestvom o sporazumu, s katerim bi Gibraltar sodeloval v schengenskem obmo?ju, da bi se izognili trdi meji s ?panijo. Dogovori niso za?eli veljati. [20]

Leta 2022 je Gibraltar za?el potegovati za status mesta v okviru Platinum Jubilee Civic Honors . Ponudba je bila zavrnjena, vendar so raziskovalci, ko so pregledali Dr?avni arhiv, ugotovili, da ga je kot mesto priznala ?e kraljica Viktorija Britanska leta 1842. Status je za?el veljati 29. avgusta 2022. [21]

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je eno najgosteje naseljenih ozemelj na svetu, saj je imel ob ?tetju leta 2012 32.194 prebivalcev [22] , kar ustreza pribli?no 4959 prebivalca na kvadratni kilometer.

Prebivalci so me?anica narodov, ki so se priselili v zadnjih tristotih letih.

Izvor priimkov v volilnem imeniku v odstotkih je: britanski (27 %), ?panski (26 %, ve?inoma andaluzijski, a tudi pribli?no 2 % menorskih), genove?ki in drugi italijanski (15 %), portugalski (15 %) in malte?ki ( 8 %). Obstaja tudi majhna (manj kot 1 %) populacija drugih skupin, kot so Maro?ani, Francozi, Avstrijci, Kitajci, Japonci, Poljaki in Danski. [23]

Migracija iz ?panije in ?ezmejne poroke so bile stalnica do Francove blokade ?panskih meja z Gibraltarjem. Franco je s tem odrezal mnoge prebivalce od svojih sorodnikov v ?paniji. ?panska socialisti?na vlada je 10 let po Francovi smrti ponovno odprla meje.

Uradni jezik Gibraltarja je angle??ina , uporabljajo ga vlada in ?ole. Ve?ina doma?inov je dvojezi?nih, govorijo tudi ?pansko . Vendar pa zaradi raznolike me?anice etni?nih skupin, ki tam prebivajo, na skali govorijo tudi druge jezike. Maro?ka skupnost govori berbersko in arabsko , indijska pa hindi in sindhi. Nekatere dru?ine malte?kega rodu govorijo malte??ino. [24]

Gibraltarci se pogosto pogovarjajo v Llanitu (izgovarja se [?a?nito]), doma?i jezik, zna?ilen za Gibraltar. Temelji na andaluzijski ?pan??ini z mo?no me?anico britanske angle??ine in elementov iz jezikov, kot so malte??ina, portugal??ina, genove?ka italijan??ina in Haketia (judovsko-?pansko nare?je). Llanito pogosto vklju?uje tudi prehod na kodo v angle??ino in ?pan??ino.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Pokrajina in narava [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltarsko ozemlje pokriva 6,7 ??kvadratnih kilometrov in ima 1,2 kilometra kopenske meje s ?panijo. Mesto La Linea de la Concepcion, ob?ina province Cadiz , le?i na ?panski strani meje. ?pansko zaledje tvori comarca - okro?je Campo de Gibraltar (dobesedno 'pode?elje Gibraltarja'). Dol?ina obale je 12 kilometrov. Obstajata dve obali ( Sides ) Gibraltarja: vzhodna stran, ki vsebuje naselji Sandy Bay in Katalonski zaliv in Westside, kjer ?ivi velika ve?ina prebivalstva. Gibraltar nima upravne delitve, je pa razdeljen na sedem glavnih stanovanjskih obmo?ij.

Gibraltar je, do nedavnega z zanemarljivimi naravnimi viri in malo naravnimi sladkovodnimi viri, omejenimi na naravne vodnjake na severu, za zbiranje de?evnice uporabljal velika betonska ali naravna vodna zajetja. Sve?o vodo iz vrtin danes dopolnjujeta dve napravi za razsoljevanje : obrat za reverzno osmozo, zgrajen v predoru znotraj kamnine in ve?stopenjska naprava za hitro destilacijo v Severnem Molu. [25]

Gibraltarski teren je sestavljen iz 426 metrov visoke Gibraltarske skale [26] iz jurskega apnenca in ozke obalne ni?ine, ki jo obdaja. Vsebuje ?tevilne ceste v predorih, ki jih ve?inoma ?e vedno upravlja vojska in so zaprte za ?ir?o javnost.

Povsod navzo?e opice , votlina s kapniki St. Michael's Cave in v skale izkopani obrambni polo?aji iz dobe obleganja 1779?1783 ( Siege Tunnels ) so glavne turisti?ne zanimivosti.

Mesto Gibraltar le?i na ozkem pasu na vzhodni strani, kjer je skala manj strma. Na ju?nem rtu ( Europa Point ) stoji svetilnik , zgrajen leta 1841.

Rastlinstvo in ?ivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Na skali raste ve? kot 500 razli?nih vrst cveto?ih rastlin. Gibraltar je edino mesto v Evropi, kjer v divjini raste gibraltarski grenik ( Iberis gibraltarica ); rastlina sicer izvira iz severne Afrike. Je simbol naravnega rezervata Upper Rock. Oljke in borovci so med najpogostej?imi rastlinami okoli skale.

Ve?ino zgornjega obmo?ja skale pokriva naravni rezervat, v katerem ?ivi okoli 230 berberskih makakov ( Macaca sylvanus ), znanih gibraltarskih opic. Zaradi opic imenujejo Gibraltarsko skalo tudi Opi?ja skala . To so edine divje opice v Evropi. [27] Ta vrsta, znanstveno znana kot Macaca sylvanus , je na Rde?em seznamu IUCN navedena kot ogro?ena in upada. Tri ?etrtine svetovne populacije ?ivi v gorah Srednjega Atlasa v Maroku . Nedavne genetske ?tudije in zgodovinski dokumenti ka?ejo na njihovo prisotnost na skali, preden so jo osvojili Britanci, morda ?e v ?asu islama. Legenda pripoveduje, da se bo britanska oblast v Gibraltarju kon?ala, ko bo zadnja opica zapustila skalo. Legenda naj bi imela osnovo v zgodbi iz ?asa obleganja v letih 1779?1783. Opice naj bi opozorile Angle?e pred no?nim napadom ?pancev in Francozov. Leta 1944 je bil britanski premier Winston Churchill tako zaskrbljen zaradi vse manj?ega ?tevila opic, da je kolonialnemu sekretarju poslal sporo?ilo, v katerem je zahteval, da se nekaj naredi glede razmer. [28]

Med drugimi sesalci, ki jih najdemo v Gibraltarju, so zajci, lisice in netopirji. V Gibraltarskem zalivu pogosto opazimo delfine in kite. Pogoste so ptice selivke in Gibraltar je dom edinih berberskih jerebic na evropski celini.

Leta 1991 je Graham Watson, gibraltarski evroposlanec, izpostavil bojazen naravovarstvenikov, da razvoj mest, turizem in invazivne rastlinske vrste ogro?ajo rastline Gibraltarja, pa tudi ptice in netopirje.

Politika [ uredi | uredi kodo ]

Odnos do Zdru?enega kraljestva [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je kronska kolonija Zdru?enega kraljestva. Ima lastno vlado , ki ima pristojnosti samouprave , razen podro?ij obrambe , zunanje politike in notranje varnosti , ki so v pristojnosti Zdru?enega kraljestva. Vodja dr?ave je angle?ki kralj, ki ga zastopa guverner . Guverner je tudi poveljnik oboro?enih sil in policije .

Politi?ni sistem [ uredi | uredi kodo ]

Prebivalci volijo 15 ?lanski parlament (House of Assembly), ki ga sestavljajo le poslanci dveh najmo?nej?ih strank . Zmagovalna stranka dobi osem poslanskih mest, stranka, ki je druga po rezultatu pa sedem. Tako ni nikdar potrebna koalicija . Guverner imenuje vodjo zmagovalne stranke za ministrskega predsednika. V vladi sta ?e finan?ni in pravosodni minister.

Vodilne stranke so za samoupravo Gibraltarja in so proti kakr?nim koli sporazumom s ?panijo.

Status v okviru Evropske unije [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je del Evropske unije . S stali??a EU so prebivalci Gibraltarja dr?avljani Zdru?enega kraljestva. Je pa nekaj izjem:

  • Gibraltar ni del skupnega trga
  • ne sodeluje v skupni kmetijski in ribolovni politiki
  • ne uporabljajo se dolo?ila EU o davku na dodano vrednost

V letu 2003 so dobili prebivalci Gibraltarja volilno pravico za volitve v Evropski parlament . Gibraltar spada v volilno okro?je ju?ne Anglije, ki ima sedem poslancev.

Promet [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je prometno povezan z Veliko Britanijo prek mednarodnega letali??a Gibraltar . Letalske dru?be Gibraltar povezujejo z letali??i v Londonu , Manchestru , Bristolu in Birminghamu . Letalski promet se odvija tudi z Marokom, do letali?? v Casablanci in Tangerju . S ?panijo je povezan prek cestne povezave.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

  • Gibraltarska ožina, Posnetek: NASA
    Gibraltarska o?ina, Posnetek: NASA
  • Mejni prehod med Gibraltarjem in Španijo
    Mejni prehod med Gibraltarjem in ?panijo
  • Pogled s Skale na Gibraltar
    Pogled s Skale na Gibraltar
  • Magot (Macaca sylvanus)
    Magot ( Macaca sylvanus )
  • Gibraltar iz La Línea de la Concepción
    Gibraltar iz La Linea de la Concepcion
  • "Največja" atrakcija Gibraltarja
    "Najve?ja" atrakcija Gibraltarja

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Choi, Charles (2006). ≫Gibraltar≪ . NBC News . Arhivirano iz spleti??a dne 9. oktobra 2013 . Pridobljeno 8. januarja 2010 .
  2. ↑ Finlayson, J. C.; Barton, R. N. E.; Stringer, C. B. (2001). ≫The Gibraltar Neanderthals and their Extinction≪. Les Premiers Hommes Modernes de la Peninsule Iberique. Actes du Colloque de la Commission VIII de l'UISPP . Lisbon: Instituto Portugues de Arqueologia. str. 48. ISBN   978-972-8662-00-4 .
  3. ↑ Devenish, David (2003). Gibraltar before the British. London: Unpublished proof copy held by the British Library. OCLC 499242153. p. 49
  4. ↑ Padro i Parcerisa , p. 128
  5. ↑ Hills, George (1974). Rock of Contention: A history of Gibraltar . London: Robert Hale & Company. str. 13. ISBN   0-7091-4352-4 .
  6. ↑ Jackson , str. 22.
  7. ↑ Jackson , str. 21?5.
  8. ↑ Norris, H.T. (1961). ≫The Early Islamic Settlement in Gibraltar≪. Journal of the Royal Anthropological Institute of Great Britain and Ireland . 91 (1): 39?51. doi : 10.2307/2844467 . JSTOR   2844467 .
  9. ↑ Gomez de Avellaneda Sabio, Carlos (2018). ≫Gibraltar, causa de la destruccion de Algeciras en el siglo XIV y la verdadera fecha de esta≪ (PDF) . Almoraima. Revista de Estudios Campogibraltarenos . 48 : 109?110. ISSN   1133-5319 .
  10. ↑ ≫The History of Gibraltar and of Its Political Relation to Events in Europe, From the Commencement of the Moorish Dynasty in Spain to the Last Morocco War≪ . Mocavo . Arhivirano iz spleti??a dne 31. maja 2014 . Pridobljeno 28. februarja 2014 .
  11. ↑ Maurice Harvey (1996). Gibraltar. A History . Spellmount Limited. str. 50?51. ISBN   1-86227-103-8 .
  12. ↑ Maurice Harvey (1996). Gibraltar. A History . Spellmount Limited. str. 68. ISBN   1-86227-103-8 .
  13. ↑ ≫At an architectural crossroads≪ . The New Statesman . 25. marec 2015. Arhivirano iz spleti??a dne 26. avgusta 2019 . Pridobljeno 26. avgusta 2019 .
  14. ↑ MacFarlane, Thomas (1891). Within the Empire; An Essay on Imperial Federation . Ottawa: James Hope & Co., Ottawa, Ontario, Canada. str. 29. Besides the Imperial fortress of Malta, Gibraltar, Halifax and Bermuda it has to maintain and arm coaling stations and forts at Siena Leone, St. Helena, Simons Bay (at the Cape of Good Hope), Trincomalee, Jamaica and Port Castries (in the island of Santa Lucia).
  15. ↑ Constantine, Stephen (2009). Community and identity. The making of modern Gibraltar since 1704 . Manchester University Press. ISBN   978-0-7190-8054-8 .
  16. ↑ William Godfrey Fothergill Jackson (1990). The Rock of the Gibraltarians: A History of Gibraltar . Gibraltar Books. str. 257. ISBN   978-0-948466-14-4 . Pridobljeno 18. aprila 2011 .
  17. ↑ ≫Regions and territories: Gibraltar≪ . British Broadcasting Corporation. 18. julij 2007. Arhivirano iz spleti??a dne 4. januarja 2021 . Pridobljeno 20. decembra 2007 .
  18. ↑ ≫World Factbook≪ . CIA. Arhivirano iz spleti??a dne 12. junija 2021 . Pridobljeno 15. junija 2010 .
  19. ↑ ≫Spain says agreement reached on Gibraltar status in Brexit...≪ . Reuters . 18. oktober 2018. Arhivirano iz spleti??a dne 3. aprila 2019 . Pridobljeno 3. aprila 2019 .
  20. ↑ ≫Chief Minister's Statement ? The New Year's Eve 'In-Principle' Agreement: A Post Brexit Deal for Gibraltar - 946/2020≪ . Government of Gibraltar . Arhivirano iz spleti??a dne 31. decembra 2020 . Pridobljeno 31. decembra 2020 .
  21. ↑ ≫Gibraltar is officially a city - 180 years late≪ . BBC News (v britanski angle??ini). 29. avgust 2022. Arhivirano iz spleti??a dne 29. avgusta 2022 . Pridobljeno 29. avgusta 2022 .
  22. ↑ ≫Statistics Office, Government of Gibraltar: Abstract of Statistics Report 2011≪ (PDF) . Gibraltar.gov.gi . Pridobljeno 3. avgusta 2017 .
  23. ↑ Archer, Edward G.: Gibraltar, identity and empire . Routledge Advances in European Politics
  24. ↑ E.G. Archer (11. januar 2013). Gibraltar, Identity and Empire . Routledge. str. 44?. ISBN   978-1-136-00550-3 .
  25. ↑ ≫Gibraltar Water Supply≪ . AquaGib. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. novembra 2007 . Pridobljeno 20. decembra 2007 .
  26. ↑ ≫Visit Gibraltar ? Upper Rock≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. januarja 2014 . Pridobljeno 9. januarja 2014 .
  27. ↑ C. Michael Hogan (2008) Barbary Macaque: Macaca sylvanus , Globaltwitcher.com, ed. Nicklas Stromberg Arhivirano 19 April 2012 na Wayback Machine .
  28. ↑ Casciani, Dominic (22. julij 2004). ≫Churchill sends telegram to protect apes≪ . BBC News . Pridobljeno 13. maja 2011 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Gibraltar
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gibraltar&oldid=6219493 ≪