한국   대만   중국   일본 
Makav - Wikipedija, prosta enciklopedija

Makav

posebno upravno obmo?je Ljudske republike Kitajske
(Preusmerjeno s strani Macao )

Makav [7] tudi Macau ali Macao [8] ( kitajsko : 澳門; 澳? ), uradno ime Posebno administrativno obmo?je Ljudske republike Kitajske Makav , je posebno administrativno obmo?je.

Posebno administrativno obmo?je Ljudske republike Kitajske Makav
  • 中華人民共和國澳門特別行政區
  • Regiao Administrativa Especial de Macau da Republica Popular da China
Zastava Makava
Zastava
Emblem Makava
Emblem
Himna: ?≫義勇軍進行曲≪
Mar? prostovoljcev
Mestna ro?a
Indijski lotos (Nelumbo nucifera) (蓮花)
angle??ina , portugal??ina
Demonim(i) Makajec, Makajka
Vlada posebno administrativno obmo?je Ljudske republike Kitajske
??vodja administrativne uprave
Ho Iat Seng
Zakonodajalec zakonodajni svet
Ustanovitev
??Portugalska kolonija Makav
1557
??Pekin?ka pogodba
1. december 1887
??prenos suverenosti na LR Kitajsko
20. december 1999
Povr?ina
??skupaj
30,3?km 2 [2] ( 235. )
??voda?(%)
73% (85,0?km²) [3]
Prebivalstvo
??ocena 2015 [a]
643,100 [4] ( 167. )
??popis?2011
552.503 [5] ( 167. )
??gostota
18.568/km 2 ( 1. )
BDP ?(ocena?2013)
??skupaj (nominal.)
51,753 milijarde $ ( 81. )
??skupaj ( PKM )
80,765 milijarde $ ( 85. )
??na?preb. (nominal.)
91.376 $ ( 4. )
??na?preb. (PKM)
142.599 $ ( 1. )
HDI  (2013) Stagnacija?0,892 [6]
zelo visok ?·? 14.
Valuta Macanese pataca ( MOP )
?asovni pas UTC ?+8 ( MST )
not observed
Stran vo?nje left
Klicna koda + +853
Oznaka ISO 3166 MO
Internetna domena .mo
  1. ^ The government of Macau is a Multi-Party form of government.
  1. third quarter
Makav
Kitajsko ime
Tradicionalno?kitajsko 澳門
Poenostavljeno?kitajsko 澳?
Dobesedni pomen Zalivska vrata
Posebna administrativna regija Macao
Tradicionalno?kitajsko 澳門特別行政區 (or 澳門特區)
Poenostavljeno?kitajsko 澳?特?行政? (or 澳?特?)
portugalsko ime
portugalsko Regiao Administrativa Especial de Macau
(za "Posebna administrativna regija Macao")
izgovorjava? [???i???w? ?dmini?t???tiv? (?)?p?si?a? d? m??kaw]

Makav je bil dolga stoletja portugalska kolonija , potem ko ga je kitajsko cesarstvo leta 1557, v ?asu Mingove dinastije, dalo Portugalcem v najem kot trgovsko postojanko. Kljub portugalski zasedbi je ozemlje kolonije uradno spadalo pod kitajsko cesarstvo in upravo, ?ele leta 1887 so Portugalcem podelili trajno okupacijsko pravico. Makav je bil zadnja Portugalska in evropska kolonija na svetu, pod portugalsko upravo je ostal do leta 1999, ko je bilo ozemlje vrnjeno Kitajski. Ker je Makav posebno administrativno obmo?je, sta vlada in uprava ozemlja lo?ena od preostale Kitajske.

Oto?je je bilo sprva slabo poseljeno in gospodarsko razvito, z uvedbo igralni?tva ter z njim povezanega turizma pa se je to korenito spremenilo. Danes je Makav uvr??en na deveto mesto po zaslu?ku iz podro?ja turizma, njegova igralni?ka industrija pa je za sedemkrat ve?ja od tiste v Las Vegasu . ?eprav ima obmo?je enega najve?jih dohodkov na svetu, tam vlada velika dohodkovna neenakost.

Makav ima zelo visok indeks ?love?kega razvoja in ?etrto najvi?jo pri?akovano ?ivljenjsko dobo na svetu. Obmo?je je zelo mo?no urbanizirano, kar dve tretjini ozemlja je bilo pridobljenega z izsu?evanjem.

Etimologija

uredi

Prva znani zapis o imenu Macau , predstavljen kot Ya/A Ma Gang (" 亞/阿-?/馬-港 ") se je pojavil 22. novembra 1555. Lokalni prebivalci so verjeli, da je boginja morja Mazu (druga?e imenovana A-Ma) blagoslovila in za??itila pristani??e in morje okoli templja A-Ma zato so za ozna?itev tega podro?ja uporabljali njeno ime. [9] Ko so portugalski raziskovalci prvi? prispeli na to podro?je in so spra?evali po imenu kraja, so doma?ini mislili, da spra?ujejo po templju, zato so jim povedali da je to >>Ma Kok<< ( ?閣 ). [10] Portugalci so to razumeli kot Amaquao . Skozi ?as so se uporabljala razli?na imena dokler se v 17. stoletju nista uveljavila Amacao/Amacao in Macao/Macao , danes pa se je mednarodno uveljavilo ime Macao in Macau . [9]

Polotok Makav ima v kitaj??ini ve? imen: Jing'ao ( 井澳/鏡澳 ), Haojing ( 濠鏡 ) in Haojingi'ao ( 濠鏡澳 ) [9] [11] . Otoke Taipa, Coloane in Hengqin so skupaj imenovali Shizimen ( 十字門 ). Ta imena so kasneje v kanto??ini postala Aomen ( 澳門 ), Oumun v prevodu je to pomenilo zalivska vrata ali pristani?ka vrata kar se nana?a na celoten teritorij. [11]

Zgodovina

uredi

Obmo?je je bilo naseljeno ?e v ?asu dinastije Han. [12] Kot ve?je naselje se je Makav razvil ?ele po prihodu Portugalcev v 16. stoletju. Prvi evropski raziskovalec, ki je dosegel Kitajsko, je bil Jorge Alvares leta 1513. [13] Portugalski trgovci so trgovsko to?ko Tamao (dana?nji Tuen Mun) najprej vzpostavili v vodah okoli Hongkonga in za?eli redno trgovati z okoli?kimi naselji in ju?no Kitajsko. [13] Zaradi voja?kega spopada med Mingom in portugalsko mornarico so bili trgovci leta 1521 izgnani. [14] Kljub prepovedi se je trgovina nadaljevala na drugih lokacijah vzdol? Biserne reke tako so se Portugalci naselili v Makavu. [14] Trgovski odnosi so se ponovno vzpostavili leta 1554 tri leta zatem pa so Portugalci v trajni najem dobili Makav. [15] V zameno so morali na leto pla?ati 500 srebrnih taelov. [16]

Majhna trgovska postojanka je hitro postala rasto?e mesto. [17] Leta 1576 je bila ustanovljena rimokatoli?ka ?kofija Makav, leta 1583 pa je bil ustanovljen senat, ki je urejal ob?inske zadeve hitro rasto?ega mesta. [17] Mesto je bilo na vrhuncu svoje mo?i konec 16. stoletja ko je preko njega potekal izvoz kitajske svile na Japonsko . [18] ?eprav je bilo Portugalcem sprva prepovedano utrjevati mesto so ti zaradi nizozemskih voja?kih vpadov zgradili Fortaleza do Monte. Nizozemci so mesto napadli leta 1622, vendar so ga Portugalci uspe?no ubranili. [19] V ?tiridesetih letih 17. stoletja je mo? kolonije zaradi ve?jega ?tevila katastrofalnih dogodkov za?ela upadati. Japonska je leta 1639 [20] zaustavila trgovino in se zaprla vase, zaradi ?esar so Portugalci izgubili dostop do izredno donosnega trga in trgovskih poti. Leta 1640 [21] je pri?lo do vojne med Portugalsko in ?panijo , leta 1641 pa so Nizozemci zasedli Malako , ki je bila pomembna trgovska postaja na poti proti Evropi. [22] [23]

Leta 1644 je Kitajska zaradi spopada med dinastijama Ming in Qing vzpostavila politiko Haijin in se zaprla vase. S tem je bilo prepovedano vsako trgovanje s Kitajsko, trgovanje pa je bilo omejeno le na Makav. [24] Leta 1684 je cesar Kangxi odpravil prepoved, Kitajska je ponovno omejila trgovino leta 1757 v okviru kantonskega sistema. [25] Trgovske ladje so se morale najprej ustaviti v Makavu, preden so nadaljevale pot v Kanton. [26] Organi oblasti Qing so imeli v tem obdobju veliko ve?jo vlogo pri opravljanju ozemlja, kitajski prebivalci so bili podvr?eni sodi??u Qing, po letu 1740 [27] pa je vsako novogradnjo moral odobriti mandarin . V 18. stoletju je vedno bolj donosna za?ela postajati trgovina z opijem , zaradi ?esar je Makav ponovno postal pomembno trgovsko sredi??e. [28]

Po prvi opijski vojni in ustanovitvi britanskega Hongkonga je Makav izgubil svojo vodilno vlogo trgovskega pristani??a. [29] V tem ?asu je bila v koloniji glavna panoga proizvodnja petard, kadil, tobaka in ?aja . [30] [31] Portugalska je izkoristila povojno ?ibkost kitajskega cesarstva in nad Makavom uveljavila svojo suverenost. Prenehala je z pla?evanjem letne najemnine [32] ter si v letih 1851 in 1864 priklju?ila otoka Paipa in Coloane. [33] Zasedla je tudi otoke Lapa in Montanha, [32] vendar ju je do leta 1887 vrnila, ko je bil v Pekingu podpisan kitajsko-portugalski sporazum, ki je urejal status portugalskega Makava. Ta sporazum je Portugalski prepovedoval, da bi se odrekla Makavu brez kitajske odobritve. [34] Kljub ob?asnim konfliktom med kantonsko vlado in kolonialno vlado je status Makava ostal nespremenjen, tako je bilo tudi med portugalsko revolucijo leta 1910 in kitajsko revolucijo 1911. [35] Leta 1928 je bila ponovno sklenjena pekin?ka pogodba s katero je Kuomintang potrdil portugalsko pristojnost v Macau. [35]

Med drugo svetovno vojno Japonci niso zasedli kolonije in so na splo?no spo?tovali portugalsko nevtralnost v Makavu. Leta 1943 je pri?lo do incidenta, v katerem so Japonci zajeli britansko ladjo v vodah Makava. Po tem dogodku je Japonska namestila skupino vladnih svetovalcev kot alternativo voja?ki okupaciji. Obmo?je se je med vojno izognilo voja?kim spopadom, razen leta 1945, ko so zavezni?ka letala bombardirala skladi??e goriva po tem, ko so zavezniki izvedeli, da se kolonialna vlada pripravlja na prodajo goriva Japoncem. Portugalska je leta 1950 dobila za od?kodnino ve? kot 20 milijonov dolarjev. [36]

 
Kolonialna zastava portugalskega Makava 1976?1999

Med kitajsko dr?avljansko vojno se je v koloniji naselilo veliko beguncev iz Kitajske. Rasto?e prebivalstvo in dostop do poceni delovne sile je Makav omogo?il gospodarsko rast, saj je kolonija raz?irila svojo industrijo obla?il in tekstila, razvila turizem in legalizirala igralni?ke igre. [37] Zaradi vse ve?jega nezadovoljstva med kitajskimi prebivalci je na vrhuncu kulturne revolucije decembra 1966 izbruhnil upor, razgla?ene so bile izredne razmere, v spopadih med civilisti in policijo je bilo ubitih osem civilistov, ve? kot dvesto pa ranjenih. Portugalska je kasneje izgubila popoln nadzor nad kolonijo in se strinjala, da bo sodelovala s komunisti?nimi oblastmi v zameno za nadaljnje upravljanje kolonije. [38]

Po nageljnovi revoluciji leta 1974 in dekolonializaciji, ki je temu sledila, se je Portugalska Makavu kot ?ezmorski provinci odpovedala in ga priznala kot kitajsko ozemlje pod portugalsko upravo. [39] Ko je Kitajska z Veliko Britanijo sklenila dogovor o prihodnosti Hongkonga , so se leta 1986 s Portugalsko za?ela pogajanja o prihodnosti Makava. Leta 1987 je bil sklenjen sporazum, po katerem bi Portugalska predala Makav Kitajski leta 1999, ta pa bi tam ohranila politi?ni in gospodarski sistem ?e petdeset let po prenosu. [40] V zadnjih letih portugalske kolonialne vladavine se je Makav hitro urbaniziral. Izpeljani so bili ?tevilni veliki infrastrukturni projekti kot je bilo npr. mednarodno letali??e in kontejnerski terminal. [41] Makav je 20. decembra 1999 po 442 letih portugalske vladavine pre?el pod Kitajsko.

Po prenosu je Makav liberaliziral igralni?ko industrijo (to je prej regulirala vlada), da bi privabil tuje vlagatelje in omogo?il za?etek novega obdobja gospodarskega razvoja. Regionalno gospodarstvo je med letoma 2002 in 2014 doseglo dvomestno stopnjo rasti, zaradi ?esar je Makav eno od najbogatej?ih gospodarstev na svetu. [42] Politi?ne razprave so osredoto?ene na neodvisnost regije in spo?tovanje na?ela >>ena dr?ava, dva sistema<<. Sporna so vpra?anja nacionalne varnostne zakonodaje, na splo?no pa imajo prebivalci Makava visoko raven zaupanja v vlado. [43]

Leta 2015 je dr?avni svet preoblikoval meje Makava. Ta se je premaknila severno od Canal dos Patos, znatno se je raz?irila tudi pomorska meja. S tem se je povr?ina ozemlja Makava pove?ala za 85 kvadratnih kilometrov. [44]

Vlada in politika

uredi

Makav je posebno upravno obmo?je Kitajske, katerega izvr?na, zakonodajna in sodna oblast so prenesene z nacionalne vlade. [45] Kitajsko-portugalski sporazum je s prenosom suverenosti zagotovil gospodarsko in upravno kontinuiteto, zaradi ?esar je bil izvr?ni vladni sistem ve?inoma podedovan iz kolonialne zgodovine Makava. [46] V skladu s temi pogoji in na?elom >>ena dr?ava, dva sistema<< je temeljni zakon Makava regionalna ustava. [47] Ker so se pogajanja za ureditev statusa za?ela po koncu pogajanj za Hongkong, je vladna ureditev v Makavu zelo podobna tisti v Hongkongu. [48]

Regionalna vlada je sestavljena iz treh vej:

Izvr?ni direktor: je odgovoren za uveljavljanje regionalne uprave [49] , lahko zahteva ponovno obravnavo zakonodaje, [50] in imenuje ?lane izvr?nega sveta, del zakonodajne oblasti in imenuje glavne uradnike. Izvr?ni direktor lahko v skladu z izvr?nim svetom predlaga nove zakone [51] izda podzakonske predpise in ima pooblastilo za razpustitev zakonodajne oblasti. [52]

Zakonodajna skup??ina: enodomna zakonodajna skup??ina sprejema regionalne zakone, odobrava prora?un in ima mo?, da odstavi izvr?nega direktorja. [53]

Pravosodje: sodi??e prve stopnje in ni?je stopnje, sodnike imenuje izvr?ni direktor na podlagi priporo?il komisije, interpretira zakone in zavrne tiste, ki so v neskladju z ustavo. [54] [55]

Izvr?ni direktor je vodja vlade in je lahko na polo?aju najve? dva petletna mandata. [56] Imenuje ga dr?avni svet (pod vodstvom kitajskega premiera) po nominaciji volilnega odbora, ki ga sestavlja 400 vodij podjetij, skupnosti in vlade. Zakonodajna skup??ina ima 33 ?lanov, od katerih vsak opravlja ?tiriletni mandat: 14 ?lanov je neposredno izvoljenih, 12 posredno, 7 pa jih imenuje izvr?ni odbor. Posredno izvoljeni poslanci so izbrani od omejenega ?tevila volivcev, ki jih predstavljajo gospodarske panoge ali posebne interesne skupine. Vsi neposredno izvoljeni ?lani so izbrani s sorazmerno zastopanostjo.

Leta 2017 je imelo v zakonodajni skup??ini svoje kandidate dvanajst strank. [57] Te stranke so se zdru?ile v dve ideolo?ki skupini: pro-kitajska (sedanja vlada) in pro-demokrati?na. [58] Makav na nacionalnem ljudskem kongresu zastopa dvanajst poslancev, ki jih izbere volilni odbor in 29 delegatov na kitajski politi?ni posvetovalni konferenci, ki jo imenuje centralna vlada. [59] [60]

 
Poslopje vlade Makava

Makav ima lo?ene pristojnosti, zato kitajska nacionalna zakonodaja v ve?ini nima veljave. Pravosodni sitem Makava temelji na portugalskem civilnem pravu in nadaljuje pravno tradicijo, vzpostavljeno med kolonialno vlado. Mo? osrednjega organa je omejena na regionalno pristojnosti in zakonodajo, regionalno sodi??e je podrejeno socialisti?nemu civilnemu pravu. Odlo?itve odbora nacionalnega ljudskega kongresa lahko spremenijo odlo?itve v regionalnih sodnih postopkih. [61]

Neodvisnost ozemlja je najbolj o?itna v politiki priseljevanja in obdav?itve. Oddelek za identifikacijo izdaja potne liste stalnim prebivalcem, ti se razlikujejo od potnih listov na celini ali v Hongkongu, regija ima urejeno mejo z ostalo dr?avo. [62] Vsi potniki med Makavom, Kitajsko in Hongkongom morajo opraviti mejni nadzor ne glede na dr?avljanstvo. [63] Kitajski dr?avljani s stalnim prebivali??em na celinski Kitajski nimajo pravice do bivanja v Makavu in so podvr?eni nadzoru priseljevanja. [64] Javne finance so lo?ene od nacionalne vlade, v Makavu pobrani davki pa se ne stekajo v osrednji kitajski organ. [65]

Za obrambo regije je zadol?ena garnizija Makav. Vrhovni poveljnik vojske je predsednik Ljudske republike Kitajske , [66] regionalna vlada lahko garnizon kadarkoli zaprosi za pomo?. [67] Prebivalci Makava niso dol?ni opravljati voja?ke slu?be, prav tako lokalna zakonodaja ne predvideva zaposlovanja v oboro?enih silah, zato je garnizija v celoti sestavljena iz nerezidentov.

Diplomatske zadeve Makava urejata osrednja vlada in zunanje ministrstvo v Pekingu. Kljub temu Makav sam ohranja sposobnost vzdr?evanja lo?enih gospodarskih in kulturnih odnosov s tujino. [68] Regija se pogaja o svojih trgovskih sporazumih in dejavno sodeluje v organizacijah, kot sta Svetovna trgovinska organizacija in Zdru?eni narodi . [69] [70] [71] Regionalna vlada vzdr?uje svoje pisarne tako na Kitajskem kot tudi v drugih dr?avah. [72]

Administrativna delitev

uredi
 
Administrativna razdelitev Makava

Ozemlje je razdeljeno na sedem okro?ij. Obmo?je Catai, ki se je razvilo na umetnem otoku med Taipo in Coloaneom, ter obmo?je nove urbane cone Makav nimata opredeljenih okro?ij. [73] Zgodovinsko so okro?ja pripadala dvema ob?inama (ob?ina Macau in ob?ina Ilhas), ki sta bili odgovorni za upravljanje komunalnih storitev. Urad za civilne in ob?inske zadeve je nadomestil ob?ine in je trenutno odgovoren za zagotavljanje javnih storitev. [74]

Okro?je/Obmo?je Kitajsko Obmo?je
(km 2 ) [73]
Nossa Senhora de Fatima 花地瑪堂區 3.2
Santo Antonio 花王堂區 1.1
Sao Lazaro 望德堂區 0.6
Sao Lourenco 風順堂區 1.0
Se (vklju?uje Novo ?etrtno cono B) 大堂區 (包括新城B區) 3.4
Nossa Senhora do Carmo (vklju?uje Novo ?etrtno cono E) 嘉模堂區 (包括新城E區) 7.9
Sao Francisco Xavier 聖方濟各堂區 7.6
Cotai 路??海區 6.0
Nova ?etrtna cona A 新城A區 1.4
HZMB Zhuhai-Macau Port 港珠澳大橋珠澳口岸 0.7
Univerza Makav (kampus Hengqin) 澳門大學 (橫琴校區) 1.0

Geografija

uredi
 
Pogled na Makav iz zraka

Makav le?i na ju?ni obali Kitajske na zahodni strani Biserne reke, 60?km zahodno od Hongkonga. Na vzhodu in jugu ga obdaja Ju?nokitajsko morje, na zahodu in severu pa Guangdong in Zhuhai. [75] Ozemlje sestavljajo polotok Makav, Taipa in Coloane. [76] Ozemlje na otoku Hengqin, ki gosti Univerzo Makav, prav tako spada pod pristojnost regionalne vlade. Najvi?ja to?ka je Coloane Alto z 170,6 metri nadmorske vi?ine.

Razvoj mest je osredoto?en na polotok Makav, kjer ?ivi ve?ina prebivalstva. [77] Polotok je bil prvotno otok s hribovitim terenom, iz katerega je postopoma nastal tombolo (otok, ki ga z kopnim povezuje pe??eni pas). Naravna sedimentacija in melioracija zemlji?? sta pripomogli, da se je povr?ina kopnega pove?ala in omogo?ila rast mest. [78] Makav je v zadnjem stoletju potrojil svojo povr?ino, pove?al se je s 10,28?km² v poznem 19. stoletju na 32,9?km² leta 2018.

Catai je obmo?je, ki so ga pridobili iz morja z nasutjem materiala. Povezuje otoka Taipa in Coloane. Po letu 1999 so na njem zrasle ?tevilne igralnice in letovi??a. Pristojnost regije nad okoli?kim morjem se je mo?no raz?irila leta 2015, ko je bilo regiji dodeljenih dodatnih 85?km² morja. Regija ima nadzor tudi nad delom umetnega otoka, na katerem je mejna kontrolna to?ka mostu Hongkong ? Zhuhai ? Makav. [79]

Podnebje

uredi

Podnebje je vla?no subtropsko, zna?ilno za ju?no Kitajsko. Obmo?je ime dve prevladujo?i sezoni ? poletje (od maja so septembra) in zimo (od novembra do februarja), ki sta najdalj?i obdobji. Pomlad (marec in april) in jesen (oktober) predstavljati kratki obdobji. Poletni monsuni prina?ajo topel in vla?en zrak ter veliko de?evja. Pogosto se pojavijo tudi tajfuni , ki prina?ajo mo?no de?evje. Pozimi severni vetrovi iz celine prina?ajo suh zrak in malo padavin. [80] Najvi?jo temperaturo so zabele?ili 2. julija 1930 39,9?°C najni?jo pa 26. januarja 1948 -1,8?°C. [81]

Demografija

uredi
 
Piramida populacija Makava leta 2016

Statisti?ni urad je konec leta 2017 ocenil, da v Makavu ?ivi 653.100 prebivalcev. Z gostoto prebivalstva 21.340 ljudi na kvadratni kilometer je Makav najgosteje naseljena regija na svetu. [82] Velika ve?ina prebivalcev regije spada v etni?no skupino Han, od katerih ?tevilni prihajajo iz Guangdonga (31,9?%) ali Fujina (5,9?%). [83] Preostalih 11,6?% prebivalcev predstavljajo neetni?ne kitajske manj?ine, predvsem Filipinci, Vietnamci in Portugalci. Macaenesi, doma?ini z me?anim portugalskim poreklom sestavljajo del portugalskega prebivalstva. Velik del prebivalstva predstavljajo portugalski dr?avljani, ki so del zapu??ine kolonialne vladavine. V ?asu prenosa suverenosti leta 1999 je imelo 107.000 prebivalcev portugalske potne liste. [84]

Prevladujo?i jezik je kanton??ina, razli?ica kitaj??ine iz Guangdonga. Jezik govori 87,5 odstotka prebivalcev, od tega 80,1 odstotka kot prvi jezik in 7,5 odstotka kot drugi jezik. Le 2,3 odstotka ljudi govori portugalsko, ki je drugi uradni jezik. [85] Kot prvi jezik portugalsko govori 0,7 odstotka prebivalcev, kot drugi jezik pa 1,6 odstotkov. Zaradi priseljevanja iz Kitajske se je pove?alo ?tevilo prebivalcev, ki govorijo mandarin??ino . Priseljencev je pribli?no polovica prebivalstva (50,4?%), ti uporabljajo mandari??ino kot prvi jezik v 5,5 odstotka, kot drugi jezik pa v 44,9 odstotka. [86] Pri pisanju se uporabljajo tradicionalni kitajski znaki in ne poenostavljeni kot na celini. Angle??ina se ?teje kot dodatni delovni jezik, [87] govori jo ve? kot ?etrtina prebivalstva (27,5?%), 2,8?% je doma?ih govorcev 24,7?% pa angle??ino uporablja kot drugi jezik. Kreolski jezik makajski patois, znan tudi kot patua, govori le ?e nekaj starej?ih ljudi iz skupnosti Macaenesov. [88]

Na podro?ju vere so najbolj raz?irjene kitajske ljudske religije (58,9?%), sledita jim budizem (17,3?%) in kr??anstvo (7,2?%), medtem ko 15,4?% prebivalstva ne priznava nobene verske pripadnosti. Manj kot en odstotek ljudi pripada drugim religijam ( hinduizem , judovstvo , islam ,…). [89]

Pri?akovana ?ivljenjska doba v Makavu je bila leta 2018 81,6 leta za mo?ke in 87,7 leta za ?enske. Regija ima ?etrto najdalj?o pri?akovano ?ivljenjsko dobo na svetu. [90] Trije glavni vzroki za smrt so: rak , bolezni srca in bolezni dihal. Ve?ina zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja vlada, je brezpla?nih, alternativno zdravljenje pa je mo?no subvencionirano. [91]

Delavci migranti predstavljajo ve? kot 25?% celotne delovne sile. [92] Ti ve?inoma delajo na manj pla?anih delovnih mestih v gospodarstvu, npr. v gradbeni?tvu, hotelirstvu in gostinstvu. Ker je velik del doma?ega prebivalstva zaposlen v igralni?ki industriji, se razlike v dohodkih med lokalnimi prebivalci in delavci migranti pove?ujejo. [93] Rising living costs have also pushed a large portion of non-resident workers to live in Zhuhai. [92]

Zaradi visokih ?ivljenjskih stro?kov velik del delavcev ?ivi v Zhuhaiju.

Gospodarstvo

uredi
 
Igralnice v Makavu

Makav ima kapitalisti?no gospodarstvo, ki temelji na igralni?tvu in turizmu. Je 83. najve?je gospodarstvo na svetu z nominalnim BDP v vi?ini 433 milijard MOP (53,9 milijarde ameri?kih dolarjev). Makav ima enega najvi?jih BDP na prebivalca, zaradi ?esar ima celotno ozemlje visoko stopnjo bogastva. Industrija iger na sre?o je najve?ja na svetu, saj ustvari ve? kot 195 milijard MOP (24 milijard ameri?kih dolarjev) prihodkov, kar je pribli?no sedemkrat ve? od Las Vegasa.

Regionalno gospodarstvo je mo?no odvisno od iger na sre?o. Velika ve?ina vladnih sredstev (79,6 odstotka vseh dav?nih prihodkov) izhaja iz iger na sre?o. [94] Dele? iger na sre?o je dosegel vrh leta 2013 s 60?% BDP in ?e vedno predstavlja 49,1?% vse gospodarske proizvodnje. Velika ve?ina obiskovalcev so turisti iz celinske Kitajske, ki predstavljajo 68 odstotkov vseh obiskovalcev. [95] Igralni?tvo je prepovedano tako na celinski Kitajski kot tudi v Hongkongu, kar daje Makavu monopol nad igralni?ko industrijo.

Igralni?tvo je bilo legalizirano leta 1962, sprva je delovalo pod monopolom, ki ga je podelila vlada dru?bi Sociedade de Turismo e Diversoes de Macau. Ta licenca je bila ve?krat obnovljena, preden se je kon?ala leta 2002 po ?tiridesetih letih. [96] Da bi privabila tuje vlagatelje, je vlada dovolila odprte ponudbe za igralni?ke licence. [97] Hkrati s poenostavitvijo omejitve potovanja za prebivalce celinske Kitajske je to spro?ilo hitro gospodarsko rast. Od leta 1999 do leta 2016 se je bruto doma?i proizvod v Makavu pomno?il s 7, stopnja brezposelnosti se je zni?ala s 6,3 na 1,9 odstotka. Igralnice Sands Makav, Wynn Makav, MGM Macau in Venetian Macu so bile odprte v prvem desetletju po liberalizaciji koncesij za igralni?tvo. Igralnice zaposlujejo pribli?no 24 odstotkov celotne delovne sile v regiji.

Izvozno usmerjena proizvodnja je leta 1985 [98] predstavljala 36,9 odstotka BDP, leta 2017 pa je padla na 1 odstotek. [99] Ve?ina izvoza predstavljajo tekstil, obla?ila, igra?e in elektronika. [100] Ob prenosu suverenosti leta 1999 so bili predelovalna dejavnost, finan?ne storitve, gradbeni?tvo, nepremi?nine ter igre na sre?o ?tirje najve?ji gospodarski sektorji. Prehod Makava na gospodarski model, ki je v celoti odvisen od iger na sre?o, je povzro?il zaskrbljenost zaradi prevelike izpostavljenosti posameznemu sektorju, zaradi ?esar je regionalna vlada poizku?ala ponovno dezinvestirati svoje gospodarstvo. [101]

Vlada se tradicionalno ni vpletala v gospodarstvo, korporacije pa so bile obdav?ene po zelo nizkih stopnjah. [102] Po prenosu oblasti na Kitajsko se je to deloma spremenilo, administracija se je bolj vklju?ila v zagotavljanje socialnega varstva, da bi tako prepre?ila cikli?no naravo igralni?ke industrije. [103] Gospodarska rast je bila v veliki meri pripisana velikemu ?tevilu obiskovalcev iz celinske Kitajske. Vlada je to uravnavala tako, da je nadzorovala pretok turistov ter s tem igralni?ko industrijo. [104] [105] Dogovor o tesnej?em gospodarskem partnerstvu je formaliziral politiko proste trgovine med Makavom in celinsko Kitajsko, pri ?emer se je vsaka stran zavezala, da bo odpravila ovire za trgovino in ?ezmejne nalo?be. [106]

Zaradi pomanjkanje zemlji?? v Makavu skoraj ni obdelovalnih povr?in za kmetijstvo, zato to za gospodarstvo ni pomembno. Vsa hrana se uva?a, skoraj vse tuje blago pa se pretovarja v Hongkongu. [107]

Infrastruktura

uredi

Transport

uredi
 
Air Macau Airbus A321 taksira na Mednarodnem letali??u Macao

Makav ima visoko razvit cestni sistem z ve? kot 400?km cest. Avtomobil vozijo po levi, kar je ostanek portugalske kolonialne vladavine (na Portugalskem in Kitajskem vozijo po desni). [108] V prometnih konicah je cestna infrastruktura zelo obremenjena, ?e posebej v starem delu mesta, kjer so ulice ozke. [109] Javni avtobus vozi po ve? kot 80 progah, te dopolnjujejo ?e brezpla?ni avtobusi, ki potnike vozijo do priljubljenih turisti?nih znamenitosti in lokacij v sredi??u mesta. [110] Na obmo?ju je registriranih 1500 ?rnih taksijev. [111] Most Hongkong ? Zhuhai - Makav zagotavlja neposredno povezavo z vzhodno obalo izliva Biserne reke. [112] ?ezmejni promet s celinsko Kitajsko poteka prek mejnih kontrolnih to?k Portras do Cerco in prek mostu Lotus. [113]

Prek mednarodnega letali??a Makav leti 8 milijonov potnikov letno in je glavno vozli??e za letalskega prevoznika Air Macau. [114] ?elezni?ko omre?je Macau Light Rapid Transic je v izgradnji in naj bi za?elo delovati v letu 2019. Linija Taipa naj bi povezovala enajst postaj na otoku Taipa in Catai. [115] Trajektne povezave s Hongkongom in celinsko Kitajsko potekajo prek dveh trajektnih terminalov (Outer Harbour in Inner Harboure). Na voljo je tudi dnevna helikopterska linija med Hongkongom in Shenzheinom. [116]

Zdravstvo

uredi
 
Bolni?nica Kiang Wu

V mestu delujeta dve bolni?nici, javna Conde S. Januario in zasebna Kiang Wu, ki je na polotoku Makav. Na Cazaiju deluje ?e univerzitetna bolni?nica Macau University of Science and Technology Hospital. Poleg bolni?nic ima regija ?tevilne zdravstvene centre, ki prebivalcem zagotavljajo brezpla?no osnovno zdravstveno oskrbo. Omogo?en je tudi posvet v tradicionalni kitajski medicini. [117]

Nobena bolni?nica v Makavu ni neodvisno ocenjena z mednarodno akreditacijo zdravstvenega varstva. V Makavu ni medicinske ?ole, zato se morajo vsi zdravniki izobra?evati v tujini. [118] Medicinsko osebje se lahko usposablja na Politehni?nem in?titutu in na medicinski ?oli Kiang Wu. [119] [120] Trenutno v Makavu ni programov usposabljanja za babi?tvo. ?tudija Univerze v Macau, ko jo je naro?ila vlada je pokazala, da je Makav premajhen, da bi imel lasten center za usposabljanje zdravnikov. [121]

Gasilsko slu?bo zagotavlja Gasilski korpus Makava (Corpe de Bombeiros de Macau). Re?evalno slu?bo z re?evalnimi vozili ( Toyota HiAce kombi) zagotavlja Rde?i kri? Makava (Ambulancia de Macau). Organizaciji imata 739 uniformiranih gasilcev in re?evalcev, razporejenih v sedmih postajah po regiji. [122]

Zdravstveni urad Makav je odgovoren za usklajevane dejavnosti med javnimi in zasebnimi organizacijami na podro?ju javnega zdravja ter zagotavljanje zdravja dr?avljanov s specializiranimi in primarnimi zdravstvenimi storitvami ter tudi prepre?evanjem bolezni in promocijo zdravja. [123] Center za nadzor in prepre?evanje bolezni je bil ustanovljen leta 2001. Spremlja delovanje bolni?nic, zdravstvenih centrov in centrov za transfuzijo krvi. Prav tako skrbi za organizacijo oskrbe in prepre?uje bolezni, ki prizadenejo prebivalstvo, dolo?a zdravstvene smernice za javne in zasebne bolni?nice ter izdaja licence. [124]

Od leta 2016 bolnike s huj?imi te?avami, ki jim niso kos bolni?nice v Makavu, po?iljajo v bolni?nico Queen Mary v Hongkongu. Prebivalci Makava dostikrat sami poi??ejo zdravni?ko pomo? v Hongkongu, saj ne zaupajo zdravnikom, ki so se izobra?evali na celinski Kitajski, nato pa delajo v Makavu. [121]

Izobra?evanje

uredi
 
Univerza Macao

Izobra?evanje v Makavu nima skupnega standarda in kurikuluma. Posamezne ?ole sledijo razli?nim izobra?evalnim modelom, vklju?no s kitajskim, portugalskim, hongkon?kim in britanskim. [125] Otroci morajo obiskovati ?olo od svojega petega leta do dokon?anja ni?je srednje ?ole pri 15. letih. Od prebivalcev starih 3 ali ve? let jih je 69,4?% kon?alo ni?jo sekundarno izobrazbo , 49,2?% jih je kon?alo vi?jo srednjo ?olo, 21 odstotka pa si jih je pridobilo diplomo ali vi?jo ?olo. [126] Zaradi obveznega izobra?evanja je stopnja pismenosti 96,5-odstotna. Stopnja je ni?ja kot v drugih razvitih dr?avah, razlog za to je priliv beguncev iz celinske Kitajske. Ve?ina starej?ega prebivalstva se zaradi vojne in rev??ine ni formalno izobra?evala. [127]

Ve?ina ?ol je zasebnih. Od 77 netercialnih ?ol je 10 javnih, preostale so zasebne. [128] Rimskokatoli?ka ?kofija Makav ohranja pomembno mesto pri vzgoji in vodi 27 srednjih in osnovnih ?ol. [129] Vlada zagotavlja 15 let brezpla?nega izobra?evanja za vse prebivalce, vpisane v javne ?ole, [128] in subvencionira ?olanje za ?tudente v zasebnih ?olah. ?tudentje srednjih ?ol, ki ?tudirajo na obmejnih obmo?jih Guangdong, so prav tako upravi?eni do subvencij. [130]

Na ve?ini ?ol kot jezik pou?evanja uporabljajo kanton??ino z obveznimi te?aji mandarin??ine. Manj?e zasebne ?ole uporabljajo angle?ki ali portugalski jezik kot primarni u?ni jezik. Luso-kitajske ?ole ve?inoma uporabljajo kitaj??ino, poleg tega pa kot del svojega kurikula zahtevajo obvezne te?aje portugalskega jezika. [125]

Makav ima deset univerz in visoko?olskih zavodov. Univerza v Macau je bila ustanovljena leta 1981 in je edina javna univerza na ozemlju. Kiang Wu Nursing College Macau je najstarej?i visoko?olski in?titut za izobra?evanje bodo?ega zdravstvenega osebja. Univerza Sv. Jo?efa, Univerza za znanost in tehnologijo Makav in Mestna univerza Makav so bile ustanovljene v naslednjih letih. [131]

Kultura

uredi
Glavni trg Senado
Tempelj Na Tcha

Me?anje kitajske in portugalske kulture ter verskih tradicij je v ve? kot ?tirih stoletij v Makavu pustilo paleto praznikov, festivalov in dogodkov. Najve?ji dogodek leta je Grand Prix Macau, ki poteka vsako leto novembra. [132] Takrat se glavne ulice polotoka Makav spremenijo v dirkalno stezo, ki je podobna Grand Prixu v Monaku. Marca v Makavu poteka festival umetnosti, septembra pa mednarodno tekmovanje v ognjemetu. Oktobra in novembra poteka mednarodni glasbeni festival, decembra pa maraton.

Kitajsko novo leto je najpomembnej?i tradicionalni festival, praznovanje pa obi?ajno poteka konec januarja ali v za?etku februarja. [133] Februarja v templju Pou Un v Taipi poteka praznik Tou Teija, boga Zemlje. Istega meseca poteka rimskokatoli?ki obred ? pasijonska procesija Na?ega gospoda, ki se za?ne v cerkvi Sv. Austina in se kon?a v katedrali. [134]

Aprila poteka festival A-Ma v ?ast boginje Matsu. Maja je mogo?e na praznik pijanega zmaja opaziti pleso?e zmaje in svetle?e Bude na dan kopanja gospoda Bude. Na isti dan poteka po?astitev taoisti?nega boga Tam Kong v vasi Coloane. [134] Festival Zmajeva ladja poteka vsako leto konec avgusta in v za?etku septembra na jezeru Nam Van. Vsi dogodki in praznovanja se zaklju?ijo z zimskim solsticijem decembra.

V Makavu se je ohranilo veliko zgodovinskih obmo?ij. Zgodovinsko sredi??e Makava vklju?uje 25 zgodovinskih lokacij, ki jih je UNESCO leta 2005 uvrstil na seznam svetovne dedi??ine. Vlado Makava dostikrat kritizirajo, da pri urbanisti?nem na?rtovanju ne upo?teva dedi??ine. [135] Leta 2007 so prebivalci Makava napisali pismo Unescu, v katerem so se prito?ili nad gradbenimi projekti okoli svetilnika Guia. Unesco je nato Makavu izdal opozorilo, naj omeji vi?ino stavb v okolici. [136] Leta 2015 je Zdru?enje Novi Makav Unescu predalo poro?ilo, v katerem je trdilo, da vlada ni za??itila kulturne dedi??ine Makava pred urbanisti?nim razvojem. V poro?ilu je omenjena stavba ljudske vlade, ki stoji ob vzno?ju Guia in ovira pogled na trdnjavo Guia (eden glavnih simbolov Makava). [136] [137] Leta 2016 je Makav odobril 81 metrov visok stanovanjski projekt, ki naj bi bil v nasprotju z mestnimi predpisi o vi?ini zgradb okoli svetilnika Guia. [136]

Kuhinja

uredi
(levo) pastel de nata ; (desno) pork chop buns sta popularni uli?ni jedi

Hrana temelji na kitajski in portugalski kuhinji. Na kuhinjo so vplivale tudi indijske in malajske jedi, ki odra?ajo edinstveno kulturno in kulinari?no me?anico po stoletij kolonialne vladavine. [138] Portugalski recepti so bili prilagojeni za uporabo lokalnih sestavin kot so sve?i morski sade?i, kurkuma, kokosovo mleko, fi?ol adzuki,…. Te prilagoditve so ustvarile zanimive razli?ice tradicionalnih portugalskih jedi, kot so coldo verde, minchee in cozido a portuguesa. Medtem ko ?tevilne restavracije trdijo, da stre?ejo tradicionalne portugalske jedi, ve?inoma ponujajo me?anico kantonsko-portugalske kuhinje. Galinha a portuguesa in jaj?ni kola?i so primeri kitajskih jedi, ki izhajajo iz makanskih vplivov, vendar niso del makanske kuhinje. [139] V Makavu prevladuje tudi chaan chaan teng vrsta hitre prehrane, ki je podobna tistemu v Hongkongu. Priljubljena uli?na hrana so pastel de nata, pork chop buns in mandljevi pi?koti. [140]

?port

uredi
 
Dirka Formula 3 Grand Prix Macao, leta 2008

Kljub majhnemu obmo?ju je v Makavu veliko ?portnih in rekreacijskih objektov, ki gostijo ?tevilne pomembne mednarodne ?portne dogodke, vklju?no z vzhodnoazijskimi igrami leta 2005, igrami Lusophoney leta 2006, azijskimi notranjimi igrami leta 2007. Ozemlje redno gosti Grand Prix Macau, enega najpomembnej?ih letnih tekmovanj v moto?portu, ki uporablja mestne ulice kot dirkali??e. To je edino mestno dirkali??e, ki gosti Formulo 3, turneje avtomobilov in dirke motornih koles v istem dogodku. Steza Guia z ozkimi vogali in vijugasto stezo velja za izredno zahtevno in je resen mejnik za bodo?e tekmovalce formule 1. [141]

Makav se predstavlja lo?eno od celinske Kitajske s svojimi ?portnimi ekipami na mednarodnih tekmovanjih. Ozemlje ima lasten olimpijski odbor, vendar ne tekmuje na olimpijskih igrah. Pravila olimpijskega komiteja dolo?ajo, da se lahko novi NOK (nacionalni olimpijski komite) sprejme le, ?e predstavlja suvereno dr?avo (Hongkong je sodeloval na olimpijskih igrah ?e pred spremembo uredbe leta 1966). [142]

Sestrska mesta

uredi

Makav ima ?est sestrskih mest, ki so navedena kronolo?ko: [143]

Mesta, s katerimi je Makav kulturno povezan:

Opombe

uredi
  1. Ustava dolo?a, da sta uradna jezika ≫angle??ina in portugal??ina≪ [1] Po 9. ?lenu ustave in zakonu o uradnih jezikih imata enakovreden status kot uradna jezika ozemlja. Za razliko od celinske Kitajske je de facto standard kanton??ina , zapisana v tradicionalni kitajski pisavi .

Sklici

uredi
  1. ≫Official Languages≪ . Vlada Makava. 2009 . Pridobljeno 14. oktobra 2012 .
  2. Current statistics: March 2014- Direcc?o dos Servicos de Cartografia e Cadastro (Cartography and Cadastre Bureau)
  3. ≫Macao to administrate 85 square kilometres of waters≪ . Government Information Bureau of the MSARGovernment Information Bureau of the MSAR . Government of Macau . Pridobljeno 21. decembra 2015 .
  4. ≫Demographic Statistics for the 3rd Quarter 2015≪ . Statistics and Census Service of the Government of Macau SAR. 10. november 2015 . Pridobljeno 10. novembra 2015 .
  5. ≫Results of 2011 Population Census≪ . Statistics and Census Service. Macao SAR Government . Pridobljeno 14. avgusta 2012 .
  6. Macau in Figures, 2015
  7. ≫Standardizirana kratka, uradna kratka in uradna polna imena dr?av ter odvisnih ozemelj z najvi?jo stopnjo avtonomije≪ . Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI). 22. november 2021 . Pridobljeno 5. januarja 2022 .
  8. Kladnik, Drago (2001). Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku . Geodetska uprava Republike Slovenije. str.?3. COBISS  20532013 .
  9. 9,0 9,1 9,2 Wu & Jin 2014 .
  10. Hao 2011 , str.?12?13.
  11. 11,0 11,1 Hao 2011 , str.?15?16.
  12. Hao 2011 , str.?15.
  13. 13,0 13,1 Hao 2011 , str.?10.
  14. 14,0 14,1 Hao 2011 , str.?11?12.
  15. Wills 1998 , str.?342?344.
  16. Chan 2003 , str.?496.
  17. 17,0 17,1 Mendes 2013 , str.?10.
  18. Wills 1998 , str.?348.
  19. Garrett 2010 , str.?11?13.
  20. Lourido 2000 , str.?211.
  21. Porter 1993 , str.?8.
  22. Sit, Cremer & Wong 1991 , str.?10.
  23. Hao 2011 , str.?21.
  24. Zhihong 2006 , str.?8.
  25. Zhihong 2006 , str.?8?10.
  26. de Sousa 2009 , str.?77.
  27. de Sousa 2009 , str.?75.
  28. de Sousa 2009 , str.?77?78.
  29. Sit, Cremer & Wong 1991 , str.?11.
  30. Sit, Cremer & Wong 1991 , str.?12.
  31. de Sousa 2009 , str.?84.
  32. 32,0 32,1 de Sousa 2009 , str.?79.
  33. Luke 2000 , str.?723.
  34. Luke 2000 , str.?723?724.
  35. 35,0 35,1 Chan 2003 , str.?497?498.
  36. Garrett 2010 , str.?116.
  37. Porter 1993 , str.?9.
  38. Chan 2003 , str.?498.
  39. Sit, Cremer & Wong 1991 , str.?175.
  40. Mendes 2013 , str.?7, 32.
  41. Porter 1993 , str.?11?12.
  42. Li 2016 , str.?522.
  43. Kwong & Wong 2017 , str.?123?124.
  44. https://www.scmp.com/news/china/article/1892248/green-light-given-extend-macau-administrative-area
  45. Castellucci 2012 , str.?674?675.
  46. Chan 2003 , str.?506?507.
  47. Krebs 2000 , str.?122?124.
  48. Castellucci 2012 , str.?672?676.
  49. Basic Law Chapter IV Article 50.
  50. Basic Law Chapter IV Article 51.
  51. Basic Law Chapter IV Article 58.
  52. Basic Law Chapter IV Article 52.
  53. Basic Law Chapter IV Article 71.
  54. Basic Law Chapter VIII Article 143.
  55. Basic Law Chapter IV Article 87.
  56. Basic Law Chapter IV Article 48.
  57. Legislative Assembly Election Results 2017 .
  58. Li 2016 , str.?527?528.
  59. Chief Executive Election Results 2014 .
  60. Basic Law Chapter IV Article 47.
  61. Castellucci 2012 , str.?675?677.
  62. Law No. 8/1999, Law about Permanent Resident and Right of Abode in the Macao Special Administrative Region .
  63. ≫Entry Requirements - Passports and Visas≪ . Tourism Office. Arhivirano iz spleti??a dne 9. februarja 2019 . Pridobljeno 7. februarja 2019 .
  64. Basic Law Chapter III Article 24.
  65. Basic Law Chapter V Article 104.
  66. Constitution of the People's Republic of China Chapter 3 §?4 (93).
  67. Wang 2018 , str.?171.
  68. Basic Law Chapter II Article 12.
  69. ≫Macao, China in the WTO≪ . World Trade Organization. Arhivirano iz spleti??a dne 9. februarja 2019 . Pridobljeno 7. februarja 2019 .
  70. ≫ESCAP Member States and Associate Members≪ . United Nations Economic and Social Commission for Asia and the Pacific. Arhivirano iz spleti??a dne 28. decembra 2018 . Pridobljeno 7. februarja 2019 .
  71. ≫List of Agreements Concluded by the Macao SAR Government under Authorization by the Central People's Government≪ . Office of the Commissioner of the Ministry of Foreign Affairs of the People's Republic of China in the Macao Special Administrative Region. Arhivirano iz spleti??a dne 9. februarja 2019 . Pridobljeno 7. februarja 2019 .
  72. External Relations Facts 2018 .
  73. 73,0 73,1 ≫Area of parishes≪ . Cartography and Cadastre Bureau. Arhivirano iz spleti??a dne 29. septembra 2018 . Pridobljeno 7. februarja 2019 .
  74. Law No. 9/2018, Creation of the Institute for Municipal Affairs .
  75. Mok & Hoi 2005 , str.?202.
  76. Huang, Ho & Du 2011 , str.?354.
  77. Population By-Census 2016 , str.?10.
  78. Sheng, Tang & Grydehøj 2017 , str.?202?203.
  79. ≫Instalacoes do posto fronteirico≪ [Border Facilities] (v portugal??ini). Transport Bureau. Arhivirano iz spleti??a dne 15. februarja 2019 . Pridobljeno 14. februarja 2019 .
  80. Mok & Hoi 2005 , str.?220.
  81. ≫Macao Climate: Extreme Value of some meteorological elements (1901?2017)≪ . Macao Meteorological and Geophysical Bureau. Arhivirano iz spleti??a dne 29. maja 2018 . Pridobljeno 17. februarja 2019 .
  82. Population By-Census 2016 , str.?14.
  83. Population By-Census 2016 , str.?47.
  84. Hook & Neves 2002 , str.?119.
  85. Basic Law Chapter I Article 9.
  86. Population By-Census 2016 , str.?9, 53?54.
  87. Moody 2008 , str.?6.
  88. Yiu 2010 .
  89. ≫Religions in Macau≪ . Pew Research Center. Arhivirano iz spleti??a dne 9. februarja 2019 . Pridobljeno 7. februarja 2019 .
  90. ≫Life Expectancy at Birth≪ . The World Factbook . Central Intelligence Agency . Arhivirano iz spleti??a dne 20. januarja 2016 . Pridobljeno 7. februarja 2019 .
  91. Healthcare Facts 2018 .
  92. 92,0 92,1 Population By-Census 2016 , str.?15.
  93. Sheng & Gu 2018 , str.?76.
  94. Monetary Authority Annual Report 2017 , str.?64.
  95. Tourism Statistics 2017 , str.?61.
  96. Godinho 2014 , str.?4.
  97. Sheng & Gu 2018 , str.?74.
  98. Sit 1991 , str.?68.
  99. Macao Industrial Structure 2017 .
  100. Sit 1991 , str.?70?71.
  101. Sheng & Gu 2018 , str.?78?80.
  102. Sit, Cremer & Wong 1991 , str.?176.
  103. Lo 2009 , str.?17.
  104. Lo 2009 , str.?37?41.
  105. Sheng & Gu 2018 , str.?75?76.
  106. ≫Mainland and Macao Closer Economic Partnership Arrangement (CEPA) Overview≪ . Economic Bureau. Arhivirano iz spleti??a dne 13. februarja 2019 . Pridobljeno 12. februarja 2019 .
  107. Macau USDA Report 2018 .
  108. McManus 2004 , str.?248.
  109. Sheng, Tang & Grydehøj 2017 , str.?205.
  110. Teng et al. 2017 , str.?117.
  111. Macao Yearbook 2018 , str.?418.
  112. Griffiths & Lazarus 2018 .
  113. Macao Yearbook 2018 , str.?421?422.
  114. Macao Yearbook 2018 , str.?426?429.
  115. ≫About Macau Light Rapid Transit (MLRT)≪ . MTR Corporation . Arhivirano iz spleti??a dne 17. februarja 2019 . Pridobljeno 15. februarja 2019 .
  116. Macao Yearbook 2018 , str.?421?423.
  117. ≫Macau Factsheet≪ . The Govt. of Macau SAR. Arhivirano iz spleti??a dne 14. novembra 2007 . Pridobljeno 13. novembra 2007 .
  118. Macau 2007 Yearbook . Government Information Bureau of Macau SAR. 2007. ISBN  978-99937-56-09-5 .
  119. ≫Macau Polytechnic Institute General Information≪ . Macau Polytechnic Institute. Arhivirano iz spleti??a dne 18. decembra 2007 . Pridobljeno 3. decembra 2007 .
  120. ≫Homepage of the College of Nursing and Midwifery≪ . College of Nursing and Midwifery, Macau . Pridobljeno 13. novembra 2007 .
  121. 121,0 121,1 Yau, Elaine (12. september 2016). ≫Why Macau spends millions to send its patients to Hong Kong ? some by air≪ . South China Morning Post . Arhivirano iz spleti??a dne 9. aprila 2017 . Pridobljeno 9. aprila 2017 . - Print title: "Patients running out"
  122. ≫Archived copy≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. marca 2016 . Pridobljeno 29. decembra 2014 . {{ navedi splet }} : Vzdr?evanje CS1: arhivirana kopija kot naslov ( povezava )
  123. ≫The introduction of Health Bureau, Macau SAR≪ . The Govt. of Macau SAR. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 12. septembra 2007 . Pridobljeno 13. novembra 2007 .
  124. ≫The policy and functions of the department of health, Macau SAR≪ . The Govt. of Macau SAR. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 12. septembra 2007 . Pridobljeno 13. novembra 2007 .
  125. 125,0 125,1 Tang & Bray 2000 , str.?473?474.
  126. Population By-Census 2016 , str.?8.
  127. Population By-Census 2016 , str.?9.
  128. 128,0 128,1 Macao Yearbook 2018 , str.?289.
  129. ≫Educational establishments≪ . ?kofija Macau . Arhivirano iz spleti??a dne 20. februarja 2019 . Pridobljeno 19. februarja 2019 .
  130. Macao Yearbook 2018 , str.?291.
  131. Macao Yearbook 2018 , str.?298, 304?307.
  132. ≫Grand Prix Macau≪ . Macau Grand Prix Committee. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. februarja 2008 . Pridobljeno 4. januarja 2008 .
  133. ≫Macau Festivals & Events≪ . AsiaRooms.com. Arhivirano iz spleti??a dne 29. decembra 2007 . Pridobljeno 4. januarja 2008 .
  134. 134,0 134,1 ≫Macau Geography≪ . AsiaRooms.com. Arhivirano iz spleti??a dne 12. januarja 2008 . Pridobljeno 6. januarja 2008 .
  135. YU, Eilo W.Y.; CHAN, Ming K. (2014). China's Macao Transformed: Challenge and Development in the 21st Century . City University of HK Press. str.? 316 . ISBN  978-9629372071 .
  136. 136,0 136,1 136,2 ≫New Macau alerts UN to construction project near lighthouse≪ . Macau Daily Times . 8. november 2016. Arhivirano iz spleti??a dne 3. februarja 2018.
  137. Meneses, J. (2016). The Victory of Heritage. Macau Business, July 2016, pp.72-73.
  138. Long 2015 , str.?389.
  139. Long 2015 , str.?390.
  140. Long 2015 , str.?391.
  141. Shadbolt, Peter (7. november 2013). ≫Macau Grand Prix: The final exam for racers≪ . CNN . Pridobljeno 27. februarja 2019 .
  142. Mallon & Heijmans 2011 , str.?211.
  143. ≫Exchanges between IACM and other cities≪ (PDF) . Civic and Municipal Affairs Bureau . Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 9. februarja 2019 . Pridobljeno 8. februarja 2019 .