Italii

Italijan Tazovaldkund
Repubblica Italiana
Flag ;	Valdkundznam ;
Palidn	Rim
Elajiden lugu ( 2018 )	62,246,674 ristitud
Pind	309,547 km²
Kel'	italijan
Valdkundan pamez'	Serd?o Mattarella
Paministr	D?uzeppe Konte
Religii	hristanuskond
Valut	evro (€) (EUR)
Internet-domen	.it
Telefonkod	+39
Aigvo	tal'vel UTC +1, ; kezal UTC +2

Italii ( italijan kelel : Italia [i?taːlja]), tauz' oficialine nimituz ? Italijan Tazovaldkund ( ital .: Repubblica Italiana ), om valdkund Suvievropas , Adriati?en , Tirreni?en , Ioni?en meriden da Keskmeren randal. Vspai 1949 PAKO:n uhtnii (uks' alusenpanijoi?pai), vspai 1958 EU:n uhtnii (muga?o uks' alusenpanijoi?pai). Valdkundan palidn da kaiki? suremb lidn om Rim .

Istorii [ vajehta | vajehtada tekst ]

Amui?en aigan Rimalaine imperii ?ingota?kanzihe nugudlai?en Italijan territorijaspai.

Vn 1861 17. paival kevaz'kud uhtenzoitihe Italijan palad uhthi?he valdkundha. Italii kandihe tazovaldkundaks ( monarhijan jal'ghe) vn 1946 2. paival kezakud.

Vn 1947 27. paival tal'vkud Konstituci?en Suiman uhtnijad vahvi?tihe jal'gma?t valdkundan Konstitucijad ^[4]. Se tuli vaghe vn 1948 1. paival sulakud, om olmas vn 2006 znamasi?idenke vajehtusidenke kaiken rahvahan referenduman jal'ghe.

Geografijan andmused [ vajehta | vajehtada tekst ]

Italii otab nenid territorijoid: Apenniniden pol'sar' , Balkaniden pol'sar' (pen't palad), Padanan tazangi?t , Al'piden suvipautked, Sicilii - da Sardinii -sared, severz'-se penid sarid. Pind penita sarita ? 301 230 km².

Italii om mavaldkundrounoi? Francijanke lodehes (rounan piduz ? 476 km), ?veicarijanke (698 km) da Avstrijanke (404 km) pohjoi?es, Slovenijanke pohjoi?paivnouzmas (218 km), sudairounad San Marinonke (37 km) da Vatikananke (3 km). Uhthine rounoiden piduz ? 1836 km. Randanpird (saridenke) om 7600 km.

Valdkund om magekaz i?eze enambuses. Sen kaiki? korktemb ?okkoim sijadase rounal Francijanke ? Monblan -magi, 4808 metrad meren pindan pal. Apenniniden pol'saren kaiki? korktemb ?okkoim om Korno Grande -magi, 2914 m. Kaiki? pidemban Po-jogen piduz om 682 km. Kaiki? jaredamb jarv om Gard -jarv.

Klimat om Keskmeren subtropine . Al'pad ei pastkoi pohjoi?tulleid Italijha, siga meren valatoituz lujeneb.

Londuseli?ed pavarad oma londuseline gaz , kivihil' , bitum , boksitad , marganc , kaliisol .

Politine sistem [ vajehta | vajehtada tekst ]

Ohjandusen form om decentralizuidud unitarine konstitucine parlamentine tazovaldkund ajiden partijoiden sistemanke. Valdkundan pamez' om prezident ( ital .: Presidente della Repubblica ). Parlamentan Kodiden uhthi?en i?tundan aigan valitas prezidentad sei?emeks vodeks. Erindprezident kandase Senatan uhtnijaks i?eze elon hatkte. Parlamentan enambusen lider vali?ese paministraks ? Ministri?ton ezimeheks ( ital .: Presidente del Consiglio dei Ministri ), i prezident vahvi?tab handast radsijha formali?ik?. Paministr om radonoigendajan tobmuden pamez'.

Rahvaz vali?eb kaks'kodi?t parlamentad videks vodeks. Sen ulakodi om Senat ( ital .: Senato ) 320 uhtnijanke (valitas 315 i pandas 5 elon hatkte), alakodi ? Deputatoiden Kodi ( ital .: Camera dei Deputati ) 630 ristitunke. Kaik om 950 ezitajad parlamentas.

Serd?o Mattarella om prezidentaks, valitihe handast vn 2015 31. paival vilukud. Parlamentan uhtnijoiden jargenduseli?ed vali?endad oliba vn 2018 4. paival kevaz'kud. D?uzeppe Konte radab paministran vs 2018 kezakun 1. paivaspai.

Administrativi?-territorialine jagand [ vajehta | vajehtada tekst ]

Kacu kirjutuz: Italijan administrativi?-territorialine jagand .

Italii jagase 20 agjaks (regionaks, uks'lugu ital .: regione ) i?eohjandusenke, nii?pai vi? oma avtonomijad. Agjad alajagasoi? 110 provincijha (uks'lugu ital .: provincia ), 9 nii?pai oma jaredad lidnad (uks'lugu ital .: citta metropolitana ). Provincijad alajagasoi? 8092 kommunha (uks'lugu ital .: comune ). Jagadas kommunid municipali?ihe uhtnikoihe (ailugu ital .: municipi , municipalita , zone di decentramento da quartieri ). Agjad uhtenzoittas vidhe statisti?he regionha.

Elajad [ vajehta | vajehtada tekst ]

Italijan elajad oma italijalai?ed . Vl 2017 valdkundan elajiden lugu oli 60,498,700 ristitud ^[5]. Anti?en aigan Italijan territorijan ristiti?t oli laz 20 mln elajid. Kaiki? suremb ristiti?t om nugud', illegitimi?idenke migrantoidenke.

Uskondan modhe (2010): hristanuskojad ? 83,3% (riman katolikad lujas enambuses), islamanuskojad ? 3,7%, religijatomad ? 12,4%, marhapanendata ? 0,6%.

Toi?ed jaredad lidnad (enamba 500 tuh. ristituid vl 2013, surembaspai penembha): Milan , Napol' , Turin , Palermo , Genui .

I?anduz [ vajehta | vajehtada tekst ]

Vl 2012 Italijan paeksport oli mehanine ma?ini?t (laz 25%) (sida kesken varapalad, koditehnik ), sobad (10%), avtod (7%); toine eksport ? zellad , furnitur , tomatpast , vin .

Homai?endad [ vajehta | vajehtada tekst ]

↑ Italijan ristiti?ton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. ? Cia.gov . (angl.)
↑ Edel 1999 vot ? italijan lir . Kampion d'Italijas oficialine valut om ?veicarijan frank , no siga-ki ottas evrod torguindan aigan.
↑ Muga?o .eu kuti EU :n uhtnii.
↑ Nugudlaine Italijan Konstitucii Senatan saital ( senato.it ). (angl.)
↑ Bilancio demografico anno 2017 (dati provvisori) Italia (Italijan ristiti?ton luguiden endustuz vn 2017 redukus). ? Demo.istat.it . (ital.)

Irdkosketused [ vajehta | vajehtada tekst ]

Italijan prezidentan oficialine sait ( quirinale.it ). (ital.) (angl.)
Italijan parlamentan oficialine sait ( parlamento.it ). (ital.)
Italijan ministri?ton oficialine sait ( governo.it ). (ital.)
Italijan Nacionaline statistikan institut ( istat.it ). (ital.) (angl.)

Italii Vikiaitas

	Evropan valdkundad
	Evropan valdkundad Alamad \| Albanii \| Andorr \| Armenii ¹ \| Azerbaid?an ¹ \| Avstrii \| Bel'gii \| Bolgarii \| Bosnii da Gercegovin \| ?ehanma \| Danii \| Estinma \| Francii \| Grekanma \| Gruzii ¹ \| Horvatii \| Irlandii \| Islandii \| Ispanii \| Italii \| Kazahstan ¹ \| Kipr ¹ \| Latvii \| Lihten?tein \| Litvanma \| Luksemburg \| Mad'jaranma \| Mal't \| Moldov \| Monako \| Mustmagi \| Norvegii \| Pohjoi?makedonii \| Pol'?anma \| Portugalii \| Ro?inma \| Romanii \| San Marino \| Saksanma \| Serbii \| Slovakii \| Slovenii \| Suomenma \| Sur' Britanii \| ?veicarii \| Turkanma ¹ \| Ukrain \| Vatikan \| Vaugedvenama \| Venama ¹
	¹ Om Azijas muga?o.

[1] Italijan ristiti?ton lugun endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. ? Cia.gov . (angl.)

[2] Edel 1999 vot ? italijan lir . Kampion d'Italijas oficialine valut om ?veicarijan frank , no siga-ki ottas evrod torguindan aigan.

[3] Muga?o .eu kuti EU :n uhtnii.

[4] Nugudlaine Italijan Konstitucii Senatan saital ( senato.it ). (angl.)

[5] Bilancio demografico anno 2017 (dati provvisori) Italia (Italijan ristiti?ton luguiden endustuz vn 2017 redukus). ? Demo.istat.it . (ital.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]