Ta smernica je del Slogovnega priro?nika slovenske Wikipedije. . Sprejema jo velika ve?ina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti ob?asne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resni?no izra?ajo soglasje skupnosti . Kadar o tem niste prepri?ani, se najprej pogovorite na pogovorni strani .

Bli?njici WP:SLOG WP:SLOGP

?e bi vsakdo upo?teval Slogovni priro?nik , bi bila Wikipedija uporabnej?a tako za bralce kot tudi za urejevalce. Po drugi strani je jasno in nepristransko besedilo brez dvoma pomembnej?e od na?ina predstavitve in oblikovanja. Teh pravil se ni nujno treba dr?ati, ?e pa se jih, bo va?e delo mnogo bolj cenjeno. Veselje do wikiurejanja izvira iz tega, da Wikipedija ne zahteva popolnosti.

Tovrstna pravila in predpisi niso vklesani v kamen. Opisujejo povpre?en primer in jih je treba uporabljati z dolo?eno mero prilagodljivosti. ^[1]

?e slog ni opisan na tej strani:

• uporabite druge zanesljive vire in slogovne priro?nike;
• o te?avi se lahko pogovorite ali predlagate novo slogovno smernico na Pogovor o Wikipediji:Slogovni priro?nik ;
• preprosto si oglejte druge ?lanke in se zgledujte po njih.

Kadar sta od dveh slogov sprejemljiva dva, ni primerno, da bi urejevalec Wikipedije enega zamenjeval z drugim, razen kadar za to obstaja globlji razlog. ?e bi ?lo na primer za izbiro med britanskim in ameri?kim angle?kim ?rkovanjem, bi bila sprememba upravi?ena le, ?e bi ?lanek opisoval britansko temo. Urejevalske vojne zaradi izbire sloga so nesprejemljive, tudi ?e bi ?lo le za uveljavljanje slogovne doslednosti. Kadar ste v dvomu, se ravnajte po slogu prvega ve?jega urejevalca. Glej en:Wikipedia:Requests for arbitration/Jguk .

Naslovi ?lankov [ uredi | uredi kodo ]

Naslov ?lanka naj temelji na dogovoru o poimenovanju strani . Osnovni princip je, da naj bo naslov ?lanka sestavljen tako, da bi ga ve?ina slovensko govore?ih oseb najla?je razumela, ni dvoumen, hkrati pa omogo?a preprosto povezovanje na sorodne ?lanke.

Pri oblikovanju poimenovanje je treba ?e posebej paziti na:

• Uporabljajte male ?rke; sistem ?e sam zapi?e prvo ?rko naslova ?lanka kot veliko (redka izjema je, npr: eBay ). Velike za?etnice se uporabljajo le tam, kjer se uporabljajo tudi v obi?ajnih stavkih ( Slovenska nacionalna komisija za UNESCO ).
• Naslovom v le?e?i pisavi ( italic ) dodaj blizu vrha ?lanka predlogo {{ le?e? naslov }}.
• Uporabljajte slovenska poimenovanja.
• Naslovi naj bi obi?ajno bili samostalniki ali samostalni?ke besedne zveze : Zgodnje ?ivljenje in ne V zgodnjem ?ivljenju .
• Zadnji znak v naslovu naj ne bi bil lo?ilo, razen ?e je le-to del imena ( Saint-Louis-du-Ha! Ha! ) ali okraj?ava ( Chelsea F.C. ) ali oklepaji ( Janez Me?an (slikar) ).

Uvodi [ uredi | uredi kodo ]

Uvod Wikipedijinega ?lanka je razdelek pred kazalom vsebine. Slu?i kot predstavitev ?lanka in pregled najpomembnej?ih vidikov. Uvod mora biti kratek in jedrnat pregled. Opredeliti mora temo, razlo?iti, zakaj je tema zanimiva in opazna, ter povzeti najpomembnej?e to?ke. Poudarek, ki je dan gradivu v uvodu, naj v grobem odra?a njegovo pomembnost za temo. Pomembna informacija naj se ne bi smela pojaviti v uvodu, ?e ni zajeta v ostalem delu ?lanka.

Uvod naj ne vsebuje ve? kot ?tiri odstavke in naj bo ustrezno podprt z viri. Napisan naj bo v enostavnem slogu in nepristransko .

Poglavja [ uredi | uredi kodo ]

?lanek je lahko oz. bi moral biti razdeljen na poglavja , pri tem pa je potrebno uporabiti pravilno sintakso za naslove poglavij. Vsaka stran, ki ima ve? kot tri poglavja, ima avtomatsko zgenerirano kazalo vsebine.

Naslovi poglavij se zgenerirajo z vtipkanjem ve?kratnih ena?ajev. Naslov osnovnega poglavja je ==Naslov== , podpoglavje je ===Title=== , itd. (mo?nih je do 5 nivojev poglavij). Presledki med ena?aji in besedilom naslova so neobvezni in ne vplivajo na na?in prikaza naslova. Naslov mora biti vpisan v svoji lo?eni vrstici. Vklju?i eno prazno vrstico nad naslovom poglavja, prazna vrstica pod poglavjem ni obvezna ampak pripomore k preglednosti okna za urejanje. (?e vpi?ete dve ali ve? praznih vrstic, bo to vplivalo na izgled ustvarjene strani.)

Osnovni principi, ki veljajo za naslove ?lankov (zgoraj) v splo?nem veljajo tudi za naslove poglavij. Slede?e to?ke se ?e posebej nana?ajo na naslove poglavij:

• Imena poglavij naj se po nepotrebnem ne nana?ajo na subjekt ?lanka, ali naslova nad-poglavja, razen ?e na ta na?in zagotovimo kraj?e ali jasnej?e poimenovanje. ( Zgodnje ?ivljenje je bolj za?eljeno kot Njegovo zgodnje ?ivljenje , ker se njegovo nana?a na subjekt ?lanka; za naslove poglavij se predvideva, da se nana?ajo na subjekt - razen ?e ni druga?e navedeno.)
• Naslovi poglavij naj ne vsebujejo povezav, ?e posebno to velja v primeru, ko je povezan le del naslova.
• Naslovi poglavij in podpoglavij naj se znotraj ?lanka ne ponavljajo.
• Skici naj se ne uporabljajo v naslovih poglavij.
• Naslovi poglavij naj ne vsebujejo slik, vklju?no z ikonami zastav.

Predno spremeni? ime poglavja razmisli o tem, da si lahko prekinil obstoje?o povezavo na to poglavje. ?e obstaja veliko povezav na staro ime poglavja, skreiraj sidro za ta naslov, da zagotovi?, da bodo povezave ?e vedno delovale. Podobno lahko v naslovu poglavja doda? nevidni komentar. Npr:

==Posledice evolucije<!--To poglavje je povezano iz ?lankov [[Richard Dawkins]] in [[Daniel Dennett]]-->==

Ob prvi pojavitvi izpi?ite sestavne dele kratice in navedite kratico.

• Ko ?elite kratico uporabiti v ?lanku, podajte najprej celoten izraz, takoj za njim pa kratico v oklepajih (okroglih oklepajih). V preostalem delu ?lanka se kratica lahko uporablja samostojno:

Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politi?na stranka ob prvi omembi Slovenske Ljudske Stranke; in

Na dr?avnozborskih volitvah je SLS osvojila 6 poslanskih mest ob naslednji omembi.

Izjema so zelo splo?ne kratice; te ve?inoma ne potrebujejo raz?iritve ( PhD , DNA , ZDA ).

• Pri izpisani razli?ici ne uporabite velikih za?etnic samo zato, ker velike ?rke sestavljajo kratico.

Nepravilno	(ni lastno ime) :	Uporabljamo Digitalno Televizijo (DTV).
Pravilno :		Uporabljamo digitalno televizijo (DTV).
Pravilno	(lastno ime) :	Poslu?ali smo British Broadcasting Corporation (BBC).

• ?e je izpisana razli?ica ?e v okroglih oklepajih, za navedbo kratice uporabite vejico ali besedo ali .

Prvi? so o zadevi razpravljali leta?1990 (na zborovanju Slovenske ljudske stranke ali SLS).

Ne izumljajte novih kratic.

?e je osebnost pomembna v ?lanku, jo navedemo s celim imenom:

• Hookov zakon se imenuje po angle?kem fiziku Robertu Hooku , ki ga je leta 1660 odkril.

Druga?e pa navedemo le priimek ali kraj?e ime, ali pa tudi mogo?e ?e letnice:

• Leta 1666 je bil Hooke glavni Wrenov pomo?nik pri obnovi Londona po velikem po?aru .
• Regiomontanove Efemeride z vsakodnevnimi polo?aji planetov za ve? let, so bile ?e nekaj let pozneje po zaslugi nurnber?kega popotnika, geografa in kozmografa Martina Behaima (1459-1507), ki je zgradil prvi globus Zemlje , po vsem svetu znane in slavne, saj so mnoge pomor??ake kot Balboo , Cabota , Cabrala , Cartierja , Covilha , Diasa , da Gamo , Gomeza , Kolumba , Magellana , da Verrazana in Vespuccija varno vodile po svetovnih morjih .

Za letnice po 1582 navedemo vedno datume v ( prolepti?nem ) gregorijanskem koledarju , ne glede na to ali je bil v veljavi ?e kak starej?i ali druga?en koledar . Zgleda za navedbo prolepti?nega datuma sta William Shakespeare in Aleksander Nikolajevi? Skrjabin . Poleg gregorijanskega datuma lahko v oklepaju navedemo ?e veljavni datum, vklju?no s povezavo.

Letnic in datumov v besedilu ne povezujemo, razen ?e gre za datum v uvodni vrstici biografije.

Pisanje datumskih podatkov [ uredi | uredi kodo ]

Za pisanje ?asovnih podatkov veljajo dolo?ena pravila. Datumski podatki praviloma niso notranje povezave. Izjema so podatki o rojstvu in smrti v biovrstici in datumi, ki so v kontekstu gesla posebno pomembni. Nikoli pa istega datuma ne povezujemo ve?krat.

Datume je priporo?ljivo zapisati z nedeljivimi presledki ? koda   (v nadaljevanju ozna?eno z znakom  ), da se prepre?i prelom vrstice na nepravem mestu.

Datum [ uredi | uredi kodo ]

Skladno s Slovenskim pravopisom se stvarni datum zapi?e v obliki: 25.?junij?1991

Slovenski pravopis dovoljuje tudi zapis datuma oz. letnice s celo besedo (tj. tiso? devetsto enaindevetdeset), vendar je zaradi la?je berljivosti slednja oblika odsvetovana.

Namesto imena meseca lahko uporabljamo tudi ?tevko (tako arabsko kot rimsko ustreznico). V Wikipediji na mestu meseca svetujemo uporabo bodisi arabskih ?tevk bodisi celotnega imena meseca, vendar se drugo uporablja pogosteje.

Kadar je datum skladenjsko povezan s sobesedilom, pri besednem zapisovanju uporabimo rodilnik ali drug ustrezen sklon.

Zgledi:

• Sonda bo izstreljena 19.  marca  2045.
• 39. bene?ki filmski festival je potekal od 31.  avgusta do 10.  septembra  2022. (ali)
  

39. bene?ki filmski festival je potekal med 31.  avgustom in 10.  septembrom  2022.

• Referendum je potekal v nedeljo, 23.  decembra  1990.

Desetletje [ uredi | uredi kodo ]

Desetletje se zapi?e v obliki:

2.  desetletje prej?njega stoletja (ali) 20.  leta 20.  stoletja

Stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Stoletje se zapi?e v obliki:

2.  stoletje (ali) 2.  stoletje pr.  n.  ?t.

• Glavna enota, v kateri je izra?ena koli?ina, naj bo na splo?no enota SI ali ne-SI enota, uradno sprejeta za uporabo s SI.
• V bolj strokovnih in znanstvenih ?lankih se lahko uporabljajo tudi specialne enote, specifi?ne za dolo?eno podro?je. Zgledi so v aeronavtiki: ?evlji (vi?ina), vozli (hitrost vetra), mph (hitrost letala); v pomorstvu: navti?ne milje (razdalja); v astronomiji: astronomska enota (a. e., dol?ina), julijansko leto (a), galakti?no leto (GY); v geologiji: [predpona SI]anum (npr. Ma ), sverdrupi (pretok oceanskih tokov); ter v kemiji: ppm/ppb (?t. delcev na milijon ali milijardo).
• V ?lankih o obmo?jih, kjer uporabljajo imperialne enote , je glede na vsebino pogosto dopustno ali priporo?ljivo navesti tudi te, ?eprav imajo prednost metri?ne enote. Imperialne enote naj bodo navedene v oklepaju za metri?no enoto. Na nekaterih podro?jih (npr. ameri?ki nogomet, kalibri streliva idr.) se prednostno uporabljajo imperialne enote; metri?ne enote naj bodo za referenco podane v sobesedilu.
• V neposrednem navedku vedno ohranite enote, kot so navedene v viru. Morebitna pretvorba naj bo pri navedkih navedena v oglatih oklepajih, uporaba obskurnih merskih enot pa razlo?ena v oglatih oklepajih ali opombah na koncu besedila .
• ?e je prostora malo (npr. v preglednicah, infopoljih, opombah v oklepajih in matemati?nih formulah), imajo prednost simboli. V prozi naj se imena enot navedejo, ?e se pojavijo le nekajkrat (to ne velja za enote, ki se le redko napi?ejo tako, npr. °C ), ?e pa se enota (zlasti z dolgim imenom) ponavlja, jo je po prvi uporabi treba zapisovati s simbolom (npr Za serijo z maso 250  kilogramov se uporabi do 15  kg polnila. ).
• Imena enot se ve?inoma ne zapisujejo z veliko za?etnico (npr. joule in ne Joule, newton in ne Newton, paskal in ne Paskal). Pri simbolih upo?tevamo ustrezne mednarodne dogovore. Simbol za liter se lahko zapisuje z veliko ali malo ?rko, vendar v vsem besedilu poenoteno.
• Pri slovenjenju imen enot upo?tevajte splo?no uveljavljeno prakso, kot je razvidna iz imen ?lankov. V skladu s standardom o merskih enotah sta dovoljena oba zapisa (slovenjeni in neslovenjeni), zato brez prave potrebe ne spreminjajte enega zapisa v drugega.
• Pri izpisu enote z besedo ne uporabite po?evnice, ampak besedo na (npr. meter na sekundo , ne meter/sekundo ).
• Enote, ki so splo?nim bralcem manj znane, naj bodo pri prvi uporabi navedene z imenom in simbolom, pri ?emer naj bo ime povezano (npr. Energije so bile sprva 2,3? megaelektronvolta (MeV), na koncu pa so bile 6  MeV ). Enot, ki so splo?no znane (se pogosto uporabljajo v vsakdanjem ?ivljenju), obi?ajno ni treba povezovati.
• Pri izpisu imen enot ali drugih besed, ki se navezujejo na decimalna ?tevila, je treba uporabiti rodilnik . (npr. Za opravilo je bilo potrebno 2,0 sekunde ali Incidenca oku?b pri bolnikih, ki so prejemali tofacitinib, je bila 46,1 bolnika z dogodki na 100 bolnikov-let ).
• Za zapisovanje razponov se uporablja sti?ni pomi?ljaj (?); glejte pomi?ljaj . Pri zapisovanju enot v pridevni?ki rabi se uporablja vezaj (-). Zgledi: Pripravili so 10-odstotno raztopino kalijevega jodida ; v preglednici: 95-% interval ; ali npr.: Ve?je ?tevilo mikoorganizmov je bilo ugotovljeno v 24?30-metrskem bibavi?nem pasu ). Za zapisovanje negativnih enot se pred ?tevko uporablja znak minus (?): Najni?ja izmerjena temperatura v mrazi??u na Komni je leta 2009 dosegla ?49,1?°C .
• Beseda za odstotek ali odtiso?ek naj se v besedilu izpi?e, na mestih s pomanjkanjem prostora pa naj bo uporabljen simbol. Izpis povr?inskih in prostorninskih enot se odsvetuje; namesto tega raje uporabite ustrezen simbol (npr. km ² , m ³ ).
• Pred simboli enot naj bodo ?tevke in ne ?tevilke, izpisane z besedo. Med vrednostjo in simbolom enote naj bo nedeljivi presledek , kar zagotavlja, da besedilo ne preide v novo vrstico ravno med njima. Zgled 5?min . Za zapis nedeljivega presledka se lahko uporabi koda   ali pa se ta vstavi kot znak.
• Simboli za odstotek in odtiso?ek se pi?ejo s presledkom, razen v pridevni?ki rabi, ko se uporabi vezaj. Simboli za kotne in koordinatne stopinje se pi?ejo brez presledka. Simboli za temperaturne stopinje se pi?ejo s presledkom.

Se uporabljajo na za?etku stavka. Uporabljamo jo tudi za pisanje lastnih imen. Ta so lahko zamljepisna, osebna ali pa stvarna. Stvarna so: naslovi knjig in besedil, imena organizacij, podjetji, ustanov, imena dru?benopoliti?nih in upravnih skupnosti, imena revij, ?asopisov, rubrik in oddaj, imena vozil, ladij, letal, naslovi umetni?kih del, imena dru?tev in strank ter imena prireditev in festivalov. V pismu in zahvali pa pi?emo z veliko za?etnico tudi izraze posebnega spo?tovanja (npr. Vam).

Pika [ uredi | uredi kodo ]

Pike pri napisih pod slikami na?eloma ne zapisujemo, razen kadar gre za poved z glagolom .

Narekovaji [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi narekovaj .

V Wikipediji se po dogovoru navadno uporabljajo narekovaji?≫ ≪?(usredinjeni dvojni narekovaji). Dogovor ne velja za neskladenjsko rabo narekovajev za navajanje pomena kak?ne besede ali besedne zveze v jezikoslovju in druge oblike, ki jih definira Slovenski pravopis.

Tripi?je [ uredi | uredi kodo ]

Tripi?je ozna?uje zamol?ano poved ali besedo. ?e ozna?uje zamol?an del stavka, je nesti?no lo?ilo, ?e pa se navezuje na eno besedo, je levosti?no.

Primer:

• To je stavek ...
• To je bese...

Pomi?ljaj [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Pomi?ljaj .

Enodelni pomi?ljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih: ^{[2] :44?45 [3] :290}

• sti?no namesto predlogov od ... do (t. i. predlo?ni pomi?ljaj): 10?20 °C, 100?200€, str. 312?314, v letih 1800?1862, ?elezni?ka proga Kranj?Tr?i?;
• sti?no v nesklonljivih besednih zvezah: sistem voda?etanol ;
• nesti?no kot matemati?ni znak za 'minus' oziroma 'manj': a ? b = c , 7 ? 3 ; pri navajanju relativnih ?tevilk, npr. temperature, se uporablja sti?no: ?7?°C ;
• nesti?no ozna?imo 'proti': Olimpija ? Maribor ; ^{[4] :38?40}
• nesti?no namesto odstav?ne ?tevilke ali ?rke (t. i. odstav?ni ali alinejski pomi?ljaj):
• nesti?no med enotami besedila, ki so v kak?nem razmerju, zlasti nasprotnostnem: rumeneti ? rumeniti , ne samo ? ampak tudi ;
• dolgi nesti?ni pomi?ljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, na?tetimi v istem stavku: Ti o?eta do praga ? sin tebe ?ez prag. ? Ti meni lu? ? jaz tebi klju?.

Stali??e [ uredi | uredi kodo ]

Navedki se lahko uporabljajo ob navedbi avtorja za predstavitev ?ustvenih mnenj, ki jih ni mogo?e izraziti v lastnem slogu Wikipedije, vendar se nikoli ne smejo kulturne norme predstaviti zgolj kot mnenje:

• Sprejemljivo: Siskel in Ebert sta film ozna?ila za ≫nepozaben≪.
• Nesprejemeljivo: Ta kraj se po svetih spisih ?teje za ≫svet≪.

Jedrnata mnenja, ki niso pretirano ?ustvena, je pogosto mogo?e izraziti s pripisom namesto z neposrednim navedkom. Uporaba narekovajev okoli preprostih opisnih izraov lahko izra?a dvom o navedenem; sklepati je mogo?e na sarkazem ali zavajajo?e fraze , kot sta baje ali tako imenovani .

• Dovoljeno: Siskel in Ebert sta film ozna?ila za zanimivega.
• Nepotrebno in lahko izra?a dvom: Siskel in Ebert sta film ozna?ila za ≫zanimiv≪.
• Potreben je navedek: Siskel in Ebert sta film ozna?ila za ≫zanimiv, toda srce parajo?≪.

Notranje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Wikipedija:Slogovni priro?nik/Povezovanje .

Uporaba tako imenovanih ≫notranjih povezav≪?do drugih tem, npr. [[Erazem Rotterdamski]] , je mo?no za?elena . Povezati velja vse besede in strokovne izraze (termine), ki so pomembni za dani ?lanek.

S povezavami ne pretiravajte. Nepotrebne povezave (kot je tale najvi?ji ?lovek na Zemlji ) povzro?ajo prenasi?enost strani in ote?ujejo njeno vzdr?evanje. Ne povezujte vsake pojavitve besede - v ?lankih, ki v povpre?nem brskalniku niso dalj?i od ene zaslonske strani, je dovolj prva (ali katera druga, ?e je ustreznej?a). V ?lankih, ki se raztezajo ?ez ve? zaslonskih strani, je po drugi strani v?asih primerno besedo, ki se v besedilu ve?krat pojavi, ponovno povezati, da bralcu ni treba posegati po drsniku ve?, kot je nujno potrebno.

Ne povezujte besed v naslovih ?lankov - poi??ite alternativne na?ine, da v besedilo vklju?ite in pove?ete te besede. Prav tako ne povezujemo naprej naslove poglavij.

Povezave, ki sledijo Wikipedijinim smernicam poimenovanja bodo bolj verjetno kazale na obstoje?e ?lanke, oziroma, ?e na temo ?e ni ?lanka, bodo dobro izbrana imena povezav olaj?ala delo poznej?im piscem.

Ime povezave se lahko razlikuje od besedila, ki se izpi?e v ?lanku, npr. [[magnetizem|magnetizma]] . To je posebej uporabno v pregibnih jezikih, kot je sloven??ina. Nekatere pregibne oblike lahko ustvarimo z lepljenjem pripon kanoni?ni obliki, npr.?≫ v [[islam]]u ≪. To je kraj?e in preglednej?e od dolge oblike?≫ v [[islam|islamu]] ≪, zato je priporo?ljiva kraj?a oblika. Ve? o oblikovanju razlaga vadnica za notranje povezave .

Pazite na tipkarske in druge napake v imenih povezav. ?e ka?e, da ?lanek, na katerega ste ustvarili novo povezavo, ?e ne obstaja, napravite kratko poizvedbo, ali je res tako - morda ?e obstaja pod nekoliko druga?nim imenom?

Nikoli za povezavo ne uporabljajte ≫kliknite tu≪. Prvi?, to ne nosi nobene informacije, in drugi?, ?lanke iz Wikipedije je mo? natisniti. Besedilo povezave naj bo vedno le predmet, na katerega se navezuje.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Wikipedija:Zunanje povezave .

Zunanje povezave so vse povezave, ki vodijo do ?lankov, ki se ne nahajajo na slovenski Wikipediji (to vklju?uje tudi druge, samostojne projekte znotraj MediaWiki ). Ne uporabljaj zunanjih povezav znotraj besedila ?lanka. Zunanje povezave se uporablja na naslednje na?ine:

• kot povezave do istotematskih zunanjih ?lankov (navedene v posebnem, zadnjem poglavju == Zunanje povezave ==; v primeru tujejezikovnih ?lankov, ozna?ite tudi jezik. Dobro je tudi, da istojezikovne povezave zdru?ite skupaj).

* [http://www.naslov-zunanjepovezave.com kratek opis zunanje povezave] ; prika?e se kot:

• kratek opis zunanje povezave

Zunanje povezave dodajaj preudarno; Wikipedija ni zbirka povezav .

• kot povezave do istotematskega ?lanka na tujejezikovni Wikipediji (glej Wikipedija:Medjezikovne povezave ; tudi interwiki ).
• v posebnem poglavju (== Viri == na dnu ?lanka), ?e so informacije iz tega vira uporabljene v ?lanku, v obliki

* [http://www.naslov-vira.com kratek opis vira] ; prika?e se kot:

• kratek opis vira

Pri navajanju besed iz drugih jezikov je priporo?ljivo uporabiti predlogo {{ jezik }}. Za pomo? pri njeni uporabi glej Pogovor o predlogi:Jezik .

Klasi?na gr??ina [ uredi | uredi kodo ]

Pojmi [ uredi | uredi kodo ]

• astenosfera ( starogr?ko asthenos < a - ne + sthenos - mo?an , komponirana gr??ina slaboten )
• entomologija (starogr?ko ?ντομον: entomon - ?u?elka + λ?γο?: - logos beseda , govor ; pojem ; misel , razum , mi?ljenje , presojanje ; ra?unanje , veda , u?enje + pripona ια)
• etimologija (starogr?ko ?τυμολογ?α: etymologia < etimon (?τυμο?: etymos) - resni?en , pravi + λ?γο?: logos - beseda , govor ; pojem ; misel , razum , mi?ljenje , presojanje ; ra?unanje , veda , u?enje + pripona ια)
• fizika (starogr?ko φυσικ??: fysikos - naraven , iz φ?σι?: fysis - narava )
• giga (starogr?ko γ?γα?: gigas - velikan , orjak , gigant )
• kilo (starogr?ko χ?λιοι: chilioi - tiso? )
• kriptozoologija ( gr?ko : κρυπτο?: kryptos - tajen , skrit + zoologija )
• mega (starogr?ko μ?γα?: megas - velik )
• paleontologija (starogr?ko παλαι??: palaoos - star , nekdanji , starodaven + ?ν: on, ontos - bitje + λ?γο?: logos - beseda , govor , pojem ; misel , razum , mi?ljenje , presojanje ; ra?unanje , veda , u?enje + pripona ια)
• planet (starogr?ko πλαν?τη?: planetes - pohajkovalci )
• tahion ali tahion (starogr?ko ταχ??: takhus - hiter )
• tehnologija (starogr?ko τεχνολογια < τεχνη: tehne - spretnost + λ?γο?: logos - beseda , ra?unanje + pripona ια)
• teologija (starogr?ko starogr?ko θεολογ?α : theologia < starogr?ko θε?? : theos - bog + starogr?ko λ?γο? : logos - veda + pripona starogr?ko ια : ia)
• tera (starogr?ko τ?ρα?: teras - po?ast )
• toponomastika (ali tudi toponimika ) (starogr?ko topos - kraj + ounouma - ime )

Osebnosti [ uredi | uredi kodo ]

• Anaksimander ( starogr?ko starogr?ko ?ναξ?μανδρο? )
• Arhimed (tudi Arhimedes , starogr?ko Αρχιμ?δη? )
• Aristarh ( starogr?ko Αρ?σταρχο? ο Σ?μιο? )
• Aristotel ( starogr?ko Αριστοτ?λη? )
• Evdoks (Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus, starogr?ko Eυδοξο? )
• Evklid ( starogr?ko Ευκλειδη? )
• Ferekid (tudi Ferekind in Ferekides , starogr?ko Φερεχ?δη? )
• Heraklit (tudi Heraklid , starogr?ko Ηρακλε?δη? ? Ποντικ?? )
• Heraklit Mra?ni ( starogr?ko ?ρ?κλειτο? ? ?φ?σιο? )
• Hiparh ( starogr?ko Iππαρχο? )
• Homer ( starogr?ko ?μηρο? , talec )
• Levkip ( starogr?ko Λε?κιππο? )
• Pitagora ( starogr?ko Πυθαγ?ρα? )
• Platon ( starogr?ko Πλ?των )
• Tales ( starogr?ko Θαλ?? )

• Wikipedija:Dogovori o poimenovanju
• Wikipedija:Pravopisni priro?nik

• Skaza, Jo?e (2006). ?epni pravopis za vsakdanjo rabo . Ljubljana: Jutro. COBISS  2231643 . {{ navedi knjigo }} : Neveljaven |ref=harv ( pomo? )
• ?malc, Andrej; Muller, Jakob (2011). Slovensko tehni?ko izrazje . Ljubljana: In?titut za slovenski jezik Frana Ramov?a . COBISS  260151552 . {{ navedi knjigo }} : Neveljaven |ref=harv ( pomo? )