Stran je del Pravopisnega priro?nika in smernica slovenske Wikipedije. . Sprejema jo velika ve?ina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti ob?asne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resni?no izra?ajo soglasje skupnosti . Kadar o tem niste prepri?ani, se najprej pogovorite na pogovorni strani .

Bli?njica WP:PRAVOPIS

Pravopisni priro?nik (tudi ~ priro?nik ) posku?a opozoriti na najpogostej?e pravopisne napake pri pisanju besedil v Wikipediji . Prav tako posku?a zbrati odgovore na posamezne pravopisne zadrege, ki so do zdaj ve?krat razkropljene po pogovorih posameznih strani.

Pogosto nepravilno zapisane besede [ uredi | uredi kodo ]

¹ Obe obliki sta pravilni (glej SSKJ, vnesti ).

Besede, katerih zapis je spremenil Slovenski pravopis 2001 [ uredi | uredi kodo ]

Slovenski pravopis 2001 je pri zapisovanju nekaterih besed dodal ?rko j (SP 2001, §?937). Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopu??al tudi pisanje skupaj, je zdaj predpisano pisanje narazen.

-vec/-lec [ uredi | uredi kodo ]

Pravilo pravi, da se kon?nica -vec uporablja v primerih, ko ima beseda?v?svojem?predzadnjem zlogu ?rko l ?ali??rki? lj . Taki primeri so: volivec (enako velja tudi pri ?enskih oblikah: volivka ), delavec , sestavljavec , razstavljavec . Druga mo?nost za kon?nico -vec so primeri, kadar je beseda izpeljana iz pridevnika na -v . Taki primeri pa?so: glodavec , zajedavec , grabe?ljivec , jecljavec . Sicer pa?se uporablja kon?nica -lec .

Zemljepisna imena [ uredi | uredi kodo ]

Svojilni pridevniki iz samostalnikov mo?kega spola na -a [ uredi | uredi kodo ]

Samostalniki mo?kega spola, ki se kon?ajo na -a, se lahko sklanjajo tako po mo?kem kot po ?enskem vzorcu. Mo?nosti sta enakovredni, znotraj istega besedila se je treba izogibati me?anju vzorcev. Svojilni pridevniki pa imajo vedno mo?ko kon?nico -ov/-ev.

Dajalnik in mestnik v besednih zvezah pridevnika in samostalnika mo?kega spola [ uredi | uredi kodo ]

Primer: sestavljeni stol

Govorim o sestavljen em stolu . (mestnik)

Pravkar sestavljen emu stolu so odlomili naslonjalo. (dajalnik)

Sklanjanje nekaterih tujih imen po novem pravopisu [ uredi | uredi kodo ]

• George : Georgea, Georgeu, Georgea, Georgeu, Georgeem; Georgeev
• Shakespeare : Shakespearja, Shakespearju, Shakespearja, Shakespearju, Shakespearjem; Shakespearjev (dopu??ena je tudi: Shakespeara, Shakespearu, Shakespeara, Shakespearu, Shakespearom; Shakespearov)
• Shaw : Shawa, Shawu, Shawa, Shawu, Shawem; Shawev (dopu??eno tudi Shawom; Shawov)
• Fourier : Fouriera, Fourieru, Fouriera, Fourieru, Fourierem; Fourierev (dopu??eno tudi Fourierom; Fourierov)
• Morse : Morseja, Morseju, Morseja, Morseju, Morsejem; Morsejev
• Halley : Halleyja, Halleyju, Halleyja, Halleyju, Halleyjem; Halleyjev
• Delfi (anti?no gr?ko mesto): Delfov, Delfom, Delfe, Delfih, Delfi; delfski
• Verne : Verna, Vernu, Verna, Vernu, Vernom; Vernov

Te?ave pri spreganju glagolov [ uredi | uredi kodo ]

Velelniki glagolov na -?i [ uredi | uredi kodo ]

Glagoli na -?i , ki imajo v povednem sedanjiku kon?nico -?em , tvorijo velelnik s kon?nico -zi in ne -?i : postre?i - postre?em - postrezi (in ne postre?i ).

Za izbiro prave razli?ice predloga je pomemben zapis slede?e besede in ne njena izgovarjava. Pri branju pa se?razli?ica predloga prilagodi izgovarjavi slede?e besede. Tako se?pi?e z Zoisom in se prebere [ s cojzom ]. Pred ?tevilkami pa je treba upo?tevati izgovarjavo ?tevilke.

s / z [ uredi | uredi kodo ]

Predlog s je pred nezvene?imi nezvo?niki. Ti so: c ? f h k p s ? t . Najla?e si jih zapomnimo s stavkom " T a s u h i ?k a f e c p u ?? a." Odmislimo vse samoglasnike in ostanejo le nezvene?i nezvo?niki. Pred vsemi drugimi ?rkami je predlog z .

k / h [ uredi | uredi kodo ]

Predlog h pi?emo pred besedami, ki se za?nejo s ?rkama k in g ( h kova?u, h godu ). Pred vsemi drugimi ?rkami je predlog k .

Eden je samostalni?ka oblika ?tevnika en za imenovalnik ednine mo?kega spola. Kadar se ?tevnik uporablja pridevni?ko, je treba uporabiti en ( En ?lovek je pri?el. ); kadar stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti eden ( Vsi za enega, eden za vse. ). V marsikaterih primerih je namesto eden bolje uporabiti kar zaimek nekdo : namesto Eden je v?eraj pri?el. je bolje Nekdo je v?eraj pri?el. (razen kadar se ?tevilo ?eli posebej poudariti).

Za razliko od angle??ine morajo biti v sloven??ini imenovalni prilastki desno od jedra. Pravilno je torej: hotel Turist , vitamin C , naslov IP , delec alfa , program Mariner . Pri osebnih imenih in priimkih pa po navadi uporabimo svojilni pridevnik, ki je potem levi ujemalni prilastek; v primerih, ko svojilnega pridevnika ne moremo narediti, pa naredimo desni prilastek s pomo?jo rodilnika. Zgledi: Dopplerjev pojav , Froelichov svi?? , Fraktal Ljapunova , vozli ?ebi?ova , pra?tevilo Germainove . Pri tem se ravnamo po najpogostej?em zapisu. Druga dopustna mo?nost je zapis s sti?nim vezajem ,?in?sicer?v primeru, ko je imenovalni prilastek posamezna ?rka ali kratica: C-vitamin , IP-naslov . V nekaterih primerih je taka oblika edina mogo?a: c-mol , D-dur .

V sloven??ini mora biti ime vedno pred priimkom . Dopustna izjema so kve?jemu abecedni seznami, kjer pa mora biti med priimkom in imenom vejica.

Za zapis ruskih osebnih imen v sloven??ini glej Zapis ruskih imen .

Vzdevki [ uredi | uredi kodo ]

Vzdevki so od imena, natan?neje od priimka, lo?eni z nesti?nim vezajem (SP?2001, §?428). Primer: Karel Destovnik - Kajuh .

Dvojni priimki [ uredi | uredi kodo ]

Med prvotnim in privzetim priimkom se pi?e nesti?ni vezaj (SP2001 §428), ki pa se ga lahko tudi opusti (SP2001 §429, §850). Primer: Melita Pivec - Stele ali Melita Pivec Stele .

Povratni svojilni zaimek ( svoj ) moramo uporabiti, kadar se svojina nana?a na osebek.

Janez je popravil svojo napako. tako pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil sam; Janez je popravil njegovo napako. pa pomeni, da je Janez popravil napako, ki jo je naredil nekdo drug.

Zaradi svojega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije. pomeni, da ga imajo matematiki (ki so v tem stavku osebek) za utemeljitelja topologije, in sicer zaradi dela, ki so ga opravili oni, in ne zaradi dela, ki ga je opravil on sam, kar pa bi izrazil stavek Zaradi njegovega dela ga imajo mnogi matematiki za ustanovitelja topologije.

Lo?ila [ uredi | uredi kodo ]

Vejica pred veznikom in [ uredi | uredi kodo ]

Vejica pred veznikom in je potrebna:

• pri vrinjenih stavkih, ko se nadaljevanje nana?a na del pred vrinjenim stavkom: Vzel je list papirja, ki je bil precej zme?kan, in svin?nik.
• pri pojasnjevanju z besednima zvezama in sicer ali in to : Vzel je list papirja, in to velik.

Vejica pred veznikom bodisi [ uredi | uredi kodo ]

Veznik bodisi ima v sloven??ini dva pomena:

• dvodelni priredni veznik bodisi ? bodisi (v pomenu ali ? ali ): Pri?el bo bodisi danes bodisi jutri. V tem primeru pred bodisi ni vejice (izjema je seveda, ?e je vmes kak vrinjen stavek: Pri?el bo bodisi danes, ko sije sonce, bodisi jutri, ko bo de?. ).

• podredni veznik (redko: v pomenu ?eprav , ?e ): Njegove opombe, bodisi ?e tako pametne, zavra?ajo. V tem primeru pred bodisi stoji vejica.

Tripi?je ozna?uje zamol?ano poved ali besedo . Kadar ozna?uje zamol?ano poved, je nesti?no; kadar pa se navezuje na nedokon?ano besedo, je levosti?no lo?ilo.

Zgled:

• To je poved ...
• To je bese...

Zapisovanje tujih besed [ uredi | uredi kodo ]

V Wikipediji se za pre?rkovanje kitajskih besed uporablja za?asna kompromisna pravila :

1. Izvirna kitajska imena zemljepisnih pojmov in oseb se v Wikipediji pre?rkujejo iz pinjina v skladu s Slovenskim pravopisom, vendar pa je v primeru, ko kitajska beseda v pinjinu vsebuje ?rke q, x in j, le-te potrebno zapisati kot ?, ? in d?. V primeru, ko je po Slovenskem pravopisu na razpolago izbira med ?rkami slovenske abecede in ?rkami, ki jih v slovenski abecedi ni, je potrebno izbrati ?rke iz slovenske abecede. Pre?rkovanje iz pinjina poteka po pravilih, ki so razvidna iz zgornje tabele.
2. Postopek pre?rkovanja iz Wade-Gilesovega zapisa ali iz zapisa v jyutpingu v Wikipedijin zapis je dvostopenjski. Najprej je Wade-Gilesov zapis ali zapis v jyutpingu v skladu s splo?nimi standardi potrebno pre?rkovati v pinjinski zapis, nato pa je potrebno pinjinski zapis pre?rkovati v Wikipedijin zapis.
3. Pinjinski zapis naslovne teme in po potrebi tudi njen Wade-Gilesov zapis ali zapis v Jyutpingu morajo biti v ?lanku omenjeni v oklepaju takoj za poslovenjenim imenom z uporabo predloge

    {{zh|t= |s= |p= |w= j= }}
   

   , kjer se lahko za geslom t= vpisuje tradicionalno kitajsko pismenko in za geslom s= poenostavljeno kitajsko pismenko. Za geslom p= se vpisuje pinjinski zapis, za geslom w= se vpisuje Wade-Gilesov zapis, za geslom j= pa zapis v jyutpingu.
4. Pri naslovni temi mora biti obvezno narejena preusmeritev iz pinjinskega zapisa na Wikipedijino pre?rkovanje.
5. ?e oseba s kitajskim imenom ?ivi izven Kitajske in ve?inoma uporablja latinizirano ime, se uporabi latinizirano ime kot ga ima oseba v dokumentih.
6. V primeru dvoma kako se kak?no ime pravilno zapi?e, se uporablja pinjin.
7. V ?lanku, v katerem se uporablja veliko kitajskih besed, je priporo?ljivo izdelati primerjalno tabelo pogosto uporabljenih besed v Wikipedijinem pre?rkovanju in v zapisu pinjin.
8. Pravila pre?rkovanja kitajskih besed na slovenski Wikipediji so za?asna in prenehajo veljati, ?e skupnost Wikipedije izbere nova pravila, ali ?e izide novi slovenski pravopis, ki bi uveljavil pravilo, da se kitajske besede zapisujejo v pinjinu.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Wikipedija:Slogovni priro?nik