Rudolf Steiner
|
---|
|
Rojstvo
| Rudolf Joseph Lorenz Steiner
27. februar
1861
(
{{padleft:1861|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
Donji Kraljevec
,
Kraljevina Hrva?ka (1527?1868)
,
Avstrijsko cesarstvo
|
---|
Smrt
| 30. marec
1925
(
{{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}
)
[4]
[2]
[…]
(64 let)
Dornach
[d]
,
?vica
[4]
|
---|
Dr?avljanstvo
|
Avstrijsko cesarstvo
?vica
|
---|
Poklic
| okultist
,
pisatelj
,
ezoterik
,
pesnik
,
muzikolog
,
koreograf
,
literarni kritik
,
avtobiograf
,
filozof
,
u?itelj
,
dramatik
,
ustanovitelj
,
arhitekt
,
oblikovalec nakita
|
---|
|
Obdobje
| filozofija 20. stoletja
|
---|
Regija
| zahodna filozofija
|
---|
?ola/tradicija
| fenomenologija
,
holizem
,
monizem
|
---|
Glavna zanimanja
| metafizika
,
epistemologija
,
filozofija znanosti
,
ezoterizem
,
kr??anstvo
,
teozofija
,
prostozidarstvo
|
---|
Pomembne ideje
| antropozofija
,
antropozofske medicine
,
biodinami?no kmetijstvo
,
euritmija
,
Waldorfska ?ola
|
---|
|
|
|
Podpis
| |
---|
Rudolf Steiner
,
avstrijski
filozof
,
pesnik
,
pisatelj
,
prevajalec
, *
27. februar
1861
,
Donji Kraljevec
(
Hrva?ka
), †
30. marec
1925
,
Dornach
(
?vica
).
Steiner je bil za?etnik
antropozofije
?
znanosti o ljudski modrosti
,
antropozofske medicine
,
euritmije
? (ozave??eno gibanje telesa),
biodinami?nega kmetijstva
,
Waldorfske ?ole
.
Njegov o?e je bil ?elezni?ki uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. O?e je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na tedanjo
Tehni?ko visoko ?olo na
Dunaju
. Med njegovimi tamkaj?njimi profesorji je bil
Edmund Reitlinger
. Steiner je dobil nalogo urejanja
Goethejevih
znanstvenih del, s ?imer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo ≫Resnica in znanost≪. S pomo?jo izku?enj, ki jih je opisoval kot
spiritualne
, je za?el povezovati uradno
znanost
s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj ?asa je bil ?lan
teozofskega
dru?tva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko dru?tvo in leta 1913
Goetheanum
, ?olo duhovne znanosti, v
Dornachu
v
?vici
. Leta 1919 je v
Stuttgartu
ustanovil prvo
waldorfsko ?olo
.
Njegova vloga v poljedelstvu
[
uredi
|
uredi kodo
]
Steiner je leta 1924 organiziral
Poljedelski te?aj
za velike kmetovalce v Nem?iji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemi?nih sredstev, umetnih
gnojil
in
?kropiv
v
poljedelstvu
ter nespo?tovanje naravnih ciklov v
kmetijstvu
, ki se je vse bolj
industrializiralo
. Trdil je, da ≫nadson?ni≪ planeti,
Mars
,
Jupiter
in
Saturn
sevajo svoje sile ? energijo globoko v zemljo, od koder jih kremen?aste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od ≫nadson?nih≪ planetov in jih vgradi v svoje plodove kot
sile vitalnosti
. Prav tako drugi ≫podson?ni≪ planeti,
Luna
,
Merkur
in
Venera
, sevajo drugo vrsto energije, katero privla?i nase
apnenec
v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe
semen
, ki dobro
kalijo
. Energije podson?nih planetov posredujejo sposobnost dobre
reprodukcije
ali ≫sile reprodukcije≪. Delovanje so izmerili ob
Son?evih mrkih
. Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot ?lovek in ?ivali tudi rastline neko svojo "osebnost" ? posebnost. Na omenjenem poljedelskem te?aju je izjavil: ≫
Konec tega stoletja bodo na?a ?ivila tako prazna, da za ?lovekovo prehrano ne bodo ve? uporabna, polnila bodo le njegov ?elodec, a resni?no prehranjevati ?loveka ne bodo ve? mogla
≪
Leto 1924 je tako za?etek druga?nega poljedelstva, ki se imenuje biolo?ko-dinami?no poljedelstvo in ga je s t. i. setvenimi koledarji nadgradila
Maria Thun
.
[6]
Razvija se kljub raznim te?avam tudi v Sloveniji.
[
navedi vir
]
Z druge strani je sli?ati o?itke, da gre za okultno psevdoznanost.
[7]
Antropozofija in Waldorfska pedagogika
[
uredi
|
uredi kodo
]
- Stran o biodinami?nem poljedelstvu v fr.
[1]
[
mrtva povezava
]
- Zveza za biodinami?no poljedelstvo in vrtnarstvo v en.-
[2]
- SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinami?no poljedelstvo v en.-
[3]
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|