Hamburg

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg

Freie und Hansestadt Hamburg
Mesto
Zastava Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg
Zastava 		Grb Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg
Grb
Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg se nahaja v Nemčija
Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg
Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg
Koordinati : 53°33′55″N 10°00′05″E  /  53.56528°N 10.00139°E  / 53.56528; 10.00139
dr?ava Nem?ija
Zvezna de?ela Hamburg
Povr?ina
 ? Mesto 755,22 km 2
Prebivalstvo
  (30. september 2016) [1]
 ? Mesto 1.822.445
 ? Gostota 2.400 preb./km 2
 ?  Metropolitansko obm.
5.107.429
?asovni pas UTC+1 (CET)
Omre?na skupina 0421
GDP (nominalni) €120 billion (2018) [2]
GDP per capita €66.000 [3] (2018)
HDI (2017) 0,974 [4]
very high · 1. od 16
Spletna stran [ www.hamburg.de www.hamburg.de ]
Uradno ime: Speicherstadt and Kontorhaus District with Chilehaus
Hambur?ki Speicherstadt in zgodovinska trgovska ?etrt s hi?o Chile
Tip Kulturni
Kriteriji (iv)
Razglasitev 2015
ID # [1]
Regija Evropa in Severna Amerika
Uradni logo svobodnega in hanseatskega mesta Hamburg
Hamburg iz Mednarodne vesoljske postaje

Hamburg , uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nem?ko Freie und Hansestadt Hamburg ) [5] je drugo najve?je mesto v Nem?iji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi najve?je mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih dr?avah ?lanicah. Je ena od 16 nem?kih zveznih de?el , ki jo obkro?ata de?eli Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Sa?ka na jugu in je najve?je mesto Severne Nem?ije. V mestni metropolitanski regiji ?ivi ve? kot pet milijonov ljudi. Hamburg le?i ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje najve?je nem?ko govore?e mesto po Berlinu in Dunaju.

Uradno ime odra?a hambur?ko zgodovino kot ?lana srednjeve?ke Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred zdru?itvijo Nem?ije leta 1871 je bil povsem suverena mestna dr?ava, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih me??anov ali Hanseati. Med nesre?ami, kot so Veliki po?ar v Hamburgu , poplave v Severnem morju iz leta 1962 in voja?ki spopadi, vklju?no z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatej?e.

Hamburg je tretje najve?je pristani??e v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hi?a NDR, tiskarna in zalo?ba Gruner + Jahr ter ?asopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sede? v mestu. Hamburg je sede? najstarej?e berlinske borze in najstarej?e trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logisti?na in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever.

Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vklju?no s konzularnimi in diplomatskimi predstavni?tvi Mednarodnega sodi??a za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega in?tituta za vse?ivljenjsko u?enje, mednarodne politi?ne konference in sre?anja, kot je Evropa?Kitajska in G20. Nekdanji nem?ki kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nem?ka kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga.

Mesto privablja ?tevilne tuje in doma?e turiste. V letu 2016 se je uvr??alo na 18. mesto na svetu. [6] Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvr??ena na Unescov seznam svetovne dedi??ine. [7]

Hamburg je pomembno znanstveno, raziskovalno in izobra?evalno sredi??e z ve? univerzami in in?tituti. Med najpomembnej?imi kulturnimi prizori??i sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle . Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vklju?no z The Beatles . Hamburg je znan tudi po ve? gledali??ih in razli?nih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabavi??na obmo?ja.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Limes Saxoniae meja med Sasi in slovanskimi Obotriti, ustanovljena okoli leta 810
Hamburg leta 1150

Izvor [ uredi | uredi kodo ]

Ptolemaj (2. stoletje n. ?t.) je poro?al o prvem imenu naselja v bli?ini kot Treva. [8]

Ime Hamburg prihaja iz prve stalne stavbe na mestu, gradu, ki ga je leta 808 odredil zgraditi cesar Karel Veliki . Dvigal se je na skalnatim terenom v mo?virju med reko Alster in reko Labo kot obramba proti slovanskemu vdoru in ga imenoval Hammaburg , burg pomeni grad ali trdnjavo. Izvor Hamma je ?e vedno negotov [9] , kot tudi to?en polo?aj gradu. [10]

Srednjeve?ki Hamburg [ uredi | uredi kodo ]

Leta 834 je bil Hamburg imenovan za sede? ?kofije . Prvi ?kof Ansgar, je postal znan kot apostol Severa. Dve leti kasneje je bil Hamburg zdru?en z Bremnom kot hamburg?ko-bremenska ?kofija.

Hamburg je bil uni?en in zaseden ve?krat. Leta 845 je 600 vikin?kih ladij priplulo po Labi in uni?ile Hamburg, takrat mesto okoli 500 prebivalcev. Leta 1030 je kralj Mje?ko II. Lambert iz Poljske po?gal mesto. Valdemar II. Danski je napadel in zasedel Hamburg leta 1201 in leta 1214. ?rna smrt je leta 1350 pobila vsaj 60% prebivalstva [11] . V srednjem veku je Hamburg do?ivel nekaj velikih po?arov.

Pe?at 1241 (replika)
Hamburg leta 1320
Hamburg leta 1679 na kovancu za 5 dukatov
Hamburg okoli 1600
Hamburg leta 1811

Leta 1189 je cesarska listina Friderika I. Barbarosse Hamburgu odobrila status svobodnega cesarskega mesta (ali prostotrgovinske cone) od spodnje Labe do Severnega morja. Leta 1265 je bilo domnevno ponarejeno pismo predlo?eno ali od Ratha iz Hamburga [12] . Ta listina, skupaj s Hamburgovo bli?ino glavnih trgovskih poti v Severnem in Baltskem morju, je mesto hitro naredila za pomembno pristani??e v severni Evropi. Njegova trgovinska zveza z Lubeckom leta 1241 ozna?uje izvor in jedro mo?ne Hanseatske lige trgovskih mest. 8. novembra 1266 je pogodba med Henrikom III. in trgovci iz Hamburga omogo?ila, da so v Londonu ustanovili hanse . To je bilo prvi? v zgodovini, da je bila beseda hanse uporabljena za trgovinski ceh Hanseatske lige. Leta 1270 je pravni zastopnik senata iz Hamburga Jordan von Boitzenburg napisal prvi opis civilnega, kazenskega in procesnega prava za mesto v Nem?iji v nem?kem jeziku [13] . 10. avgusta 1410 so ga civilni nemiri prisilili h kompromisu. Velja za prvo ustavo v Hamburgu. Leta 1529 je mesto sprejelo luteranstvo in prejelo reformirane begunce iz Nizozemske in Francije.

Sodobni ?as [ uredi | uredi kodo ]

Ko je Jan van Valckenborgh v 17. stoletju uvedel drugo vrsto utrdb za za??ito pred tridesetletno vojno , je raz?iril Hamburg in ustvaril "Novo mesto" ( Neustadt ), katerega imena ulic ?e vedno potekajo iz mre?nega sistema cest, ki jih je uvedel. [24]

Po razpadu svetega rimskega cesarstva leta 1806 svobodno cesarsko mesto Hamburg ni bilo vklju?eno v ve?je upravno obmo?je in obdr?alo posebne privilegije, postalo je suverena dr?ava z uradnim naslovom Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg . Napoleon I. ga je za kratek ?as pripeljal v Prvo Francosko cesarstvo (1804-1814 / 1815). Ruske sile pod generalom Bennigsenom so kon?no osvobodile mesto leta 1814. Hamburg je leta 1814 ponovno prevzel status svobodnega mesta. Dunajski kongres leta 1815 je potrdil neodvisnost Hamburga in postal je ena od 39 suverenih dr?av Nem?ke konfederacije (1815-1866).

Leta 1842 je bilo okrog ?etrtine mestnega jedra uni?eno v "Velikem po?aru". Po?ar se je za?el 4. maja zve?er in ni bil poga?en do 8. maja. Uni?il je tri cerkve, mestno hi?o in ?tevilne druge stavbe, pustili je pribli?no 20.000 brezdomcev, umrlo je 51 ljudi. Obnova je trajala ve? kot 40 let.

Po ob?asnih politi?nih nemirih, zlasti leta 1848, je Hamburg leta 1860 sprejel semidemokratsko ustavo, ki je predvidevala izvolitev senata, upravnega organa mestne dr?ave, s strani odraslih davkopla?evalcev. Druge inovacije so vklju?evale lo?itev oblasti, lo?itev cerkve in dr?ave, svobodo tiska, zbiranja in zdru?evanja. Hamburg je postal ?lan Severnonem?ke konfederacije (1866-1871) in Nem?kega cesarstva (1871-1918) in ohranil status samoupravljanja v ?asu Weimarske republike (1919-1933). Hamburg se je pridru?il Nem?ki carinski uniji ali Zollverein leta 1888, zadnja (skupaj z Bremnom) nem?kih dr?av. Mesto je do?ivelo najhitrej?o rast v drugi polovici 19. stoletja, ko se je njegovo prebivalstvo ve? kot za ?etrtino pove?alo na 800.000, saj je rast ?ezatlantske trgovine pripomogla, da je postal drugo najve?je pristani??e Evrope [14] . Linija Hamburg-America z Albertom Ballinom kot njenim direktorjem, je postala najve?ja ?ezatlantska ladjarska dru?ba na svetu v za?etku 20. stoletja. V mestu so bile ladijske dru?be, ki so plule v Ju?no Ameriko, Afriko, Indijo in vzhodno Azijo. Hamburg je bil odhodno pristani??e za mnoge Nemce in vzhodnoevropske dr?ave, ki so ?li v ZDA v poznem 19. in v za?etku 20. stoletja. Trgovske skupnosti iz vsega sveta so se tam uveljavile.

Velik izbruh kolere leta 1892 je slabo vodila mestna oblast, ki je ohranila nenavadno stopnjo neodvisnosti za nem?ko mesto. Okoli 8600 ljudi je umrlo v najve?ji nem?ki epidemiji v poznem 19. stoletju in zadnji ve?ji epidemiji kolere v ve?jem mestu zahodnega sveta.

Druga svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Hamburg po bombardiranju leta 1943
Flakturm na Heiligengeistfeld v Hamburgu ? eden od ?tirih ogromnih trdnjavskih bunkerjev, ki so bili zgrajeni iz armiranega betona med letoma 1942 in 1944 in opremljeni s protiletalsko zra?no obrambo.

V nacisti?ni Nem?iji (1933-1945) je bil Hamburg od leta 1934 do leta 1945 Gau (administrativna enota). Med drugo svetovno vojno je Hamburg utrpel vrsto letalskih napadov od zaveznikov, ki so uni?ili velik del mesta in pristani??a. 23. julija 1943 je Royal Air Force (RAF) ustvarila ogenj, ki se je raz?iril iz Hauptbahnhofa (glavna ?elezni?ka postaja) in kmalu preselil na jugovzhod, popolnoma uni?il celotna okro?ja, kot so Hammerbrook, Billbrook in Hamm South. V teh gosto naseljenih okro?jih delavskega razreda je izginilo na tiso?e ljudi. Napadi, ki so jih pri RAF ozna?ili kot operacija Gomora, je bilo ubitih vsaj 42.600 civilistov; natan?na ?tevilka ni znana. Po kon?anih napadih je bilo evakuiranih pribli?no en milijon civilistov. Medtem ko so bila po vojni uni?ena okro?ja obnovljena kot stanovanjska okro?ja, so bila druga, kot je Hammerbrook, v celoti razvita v pisarne, za maloprodajo in omejena stanovanjska ali industrijska obmo?ja.

Menijo, da je vsaj 42.900 ljudi izginilo [15] v koncentracijskem tabori??u Neuengamme (pribli?no 25 km izven mesta na mo?virju), ve?inoma zaradi epidemij in bombardiranja RAF na koncu vojne.

Hamburg je imel najve?jo koncentracijo Judov v Nem?iji. Sistemati?ne deportacije judovskih Nemcev in pripadnikov Nemcev judovskega porekla se je za?elo 18. oktobra 1941. Vsi so bili usmerjeni v gete v okupirani Evropi ali v koncentracijske tabori??a. Ve?ina izgnanih oseb je izginila v holokavstu . Do konca leta 1942 je bila Judischer Religionsverband v Hamburgu razpu??ena kot neodvisna pravna oseba, preostala sredstva in osebje pa je prevzela Reichsvereinigung der Juden in Deutschland (okro?je Northwest). 10. junija 1943 je Reichssicherheitshauptamt razglasil Reichsvereinigung z odlokom [16] . Nekaj preostalih zaposlenih, ki niso bili za??iteni z me?animi porokami, so bili deportirani iz Hamburga 23. junija v Theresienstadt, kjer je ve?ina njih umrla.

Povojna zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

3. maja 1945, se je tri dni po smrti Adolfa Hitlerja , Hamburg predal britanskim silam. Po drugi svetovni vojni je postal del britanske cone okupacije ; leta 1949 je postala dr?ava takratne Zvezne republike Nem?ije .

Od leta 1960 do 1962 so The Beatles za?eli svojo kariero, tako da so igrali v razli?nih glasbenih klubih v mestu, kot je Star klub.

16. februarja 1962 je poplava v Severnem morju povzro?ila, da je Laba mo?no narasla, kar je povzro?ilo poplave ene petine Hamburga in je umrlo ve? kot 300 ljudi.

Notranja nem?ka meja - le 50 km vzhodno od Hamburga - je lo?ila mesto od ve?ine njegovega zaledja in zmanj?ala svetovno trgovino v Hamburgu. Od ponovne zdru?itve Nem?ije leta 1990 in pristopa ve? srednjeevropskih in baltskih dr?av v Evropsko unijo leta 2004 si je pristani??e Hamburg ponovno za?elo prizadevati za vzpostavitev svojega polo?aja kot najve?jega morskega pristani??a za kontejnerski ladijski promet in glavni trgovinski in trgovski center.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Lega in obseg [ uredi | uredi kodo ]

Hamburg le?i na ju?nem koncu Jutlandije , zemljepisno osredinjeno (a) med celinska Evropo in Skandinavijo in (b) med Severnim in Baltskim morjem . Mesto le?i na soto?ju reke Labe z rekama Alster in Bille , sredi??e mesta pa ob umetnih jezerih Binnenalster (≫Notranja Alster≪) in Aussenalster (≫Zunanji Alster≪). Najvi?ja vzpetina v mestu je Hasselbrack na meji s Spodnjo Sa?ko (116 m nmv).

Pred in v ustju Labe 100 km proti severozahodu le?ijo trije otoki, ki pripadajo mestu: Neuwerk, Scharhorn in Nigehorn.

Hamburg v dana?njih mejah obstaja od leta 1937, ko je z Zakonom o Velikem Hamburgu ( Groß-Hamburg-Gesetz ) izgubil nekatere eksklave v sosednji Prusiji , pridobil pa predmestja Altona, Harburg in Wilhelmsburg.

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

V 17. stol. je bil Hamburg najve?je nem?ko mesto, saj mu je tridesetletna vojna prizanesla. Najve?je ?tevilo prebivalcev v svoji zgodovini je mesto doseglo leta 1964 (1,9 milijona). Zaradi izseljevanja iz mestnega sredi??a v predmestja ( suburbanizacija ) je do leta 1986 ?tevilo prebivalcev padlo na 1,6 milijona, od takrat pa zopet naraslo na dana?njih 1,8 milijona. Projekcije ka?ejo, da se ?tevilo v naslednjih 20 letih lahko povzpne do 2 mio. Hamburg bi tako bil najhitreje rasto?a nem?ka metropola.

Ob koncu leta 2016 je imelo 31,5 % prebivalcev tuje dr?avljanstvo.

Mestna oblast [ uredi | uredi kodo ]

Hambur?ka mestna hi?a

Hambur?ki mestni svet ( Hamburgische Burgerschaft ) je obenem tudi de?elni parlament. Prvi ?upan ( Erster Burgermeister ) predseduje Senatu ( Senat ), ki opravlja naloge vlade. Hamburg ima tudi svoje nadde?elno sodi??e ( Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg ) in ustavno sodi??e ( Hamburgisches Verfassungsgericht ).

Na volitvah 29. februarja 2004 je prvi? v zgodovini absolutno ve?ino v Mestnem svetu dobila CDU , ki je od tedaj vladala sama. Opozicijo so sestavljali SPD in Zeleni .

Okro?ja [ uredi | uredi kodo ]

7 okro?ij in 104 ?etrti Hamburga

Hamburg je sestavljen iz sedmih okro?ij (nem?ko Bezirke ) in razdeljen na 104 ?etrti (nem?ko Stadtteile ). Obstaja 181 vasi (nem?ko Ortsteile ). Urbano organizacijo ureja Hambur?ka ustava in ve? zakonov. Ve?ina ?etrti so bila nekdanja neodvisna mesta ali vasi, ki so bila priklju?ena v Hamburg. Zadnja velika aneksija je bila opravljena z aktom Veliki Hamburg leta 1937, ko so mesta Hamburg, Altburg, Harburg in Wandsbek zdru?ena v zvezno de?elo Hamburg. [17] Zakon o ustavi in ??upravi Hanseatskega mesta Hamburg je dolo?il Hamburg kot dr?avo in ob?ino. [18] Nekatere okro?ja in ?etrti so bile ve?krat preurejene.

Vsako okro?je vodi okro?ni svet (nem?ko Bezirksversammlung ) in ga upravlja lokalni upravitelj (nem?ko Bezirksamtsleiter ). Okro?ja niso neodvisna: njihova mo? je omejena in podrejena senatu Hamburga. Upravitelja izvoli okro?ni svet, nato pa ga potrdi in imenuje senat v Hamburgu. ?etrti nimajo nobenih upravnih teles. Leta 2008 so bile okro?ja: Hamburg-Mitte, Altona, Eimsbuttel, Hamburg-Nord, Wandsbek, Bergedorf in Harburg. [19]

Hamburg-Mitte ("Hamburg center") pokriva predvsem mestno sredi??e in je sestavljen iz ?etrti Billbrook, Billstedt, Borgfelde, Finkenwerder, HafenCity, Hamm, Hammerbrook, Horn, Kleiner Grasbrook, Neuwerk, Rothenburgsort, St. Pauli, Steinwerder, Veddel, Waltershof in Wilhelmsburg. ?etrti Hamburg-Altstadt ("staro mesto") in Neustadt ("novo mesto") sta zgodovinski izvor Hamburga.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Hamburg je trgovsko, prometno in storitveno sredi??e nadregionalnega pomena. Njegovo ?ir?e obmo?je spada med najpomembnej?a industrijska obmo?ja v Nem?iji. BDP po kupni mo?i na prebivalca dosega v Hamburgu indeks 195,2 (EU27: 100) (2004) in je na ?etrtem mestu med vsemi regijami Evropske unije , za Londonom , Brusljem in Luksemburgom . [20]

Industrija [ uredi | uredi kodo ]

Najpomembnej?i sektorji so proizvodnja industrijskih dobrin ?iroke potro?nje, letalska ( Airbus ), kemi?na, elektrotehni?na, strojna industrija in ladjedelni?tvo.

Promet [ uredi | uredi kodo ]

Kontejnerski terminal v hambur?kem pristani??u

Hambur?ko pristani??e je najve?je v Nem?iji, za nekatere vrste tovora (kava, preproge) pa tudi najve?je na svetu. Ve?ina prometa je kontejnerskega (leta 2006 so pretovorili rekordnih 8,8 milijonov kontejnerjev). Razvoj pristani??a in ?lanstvo v Hansi sta vse od srednjega veka vplivala na razvoj mesta.

Hamburg je najve?je ?elezni?ko vozli??e severne Evrope.

Storitve [ uredi | uredi kodo ]

Hamburg je najve?je ban?no sredi??e severne Nem?ije.

Mnoge velike medijske dru?be imajo svoj sede? v Hamburgu. Tu izhajajo Der Spiegel , Stern in Die Zeit . Skupaj se v Hamburgu ustvari polovica vsega nem?kega nadregionalnega tiska. Poleg tega ima tu svoj sede? nem?ka tiskovna agencija dpa . Javna radiotelevizijska postaja NDR za skoraj celotno podro?je severne Nem?ije ima tu svoj sede? in proizvaja informativni program za celotno Nem?ijo.

Hamburg spada med dvajset najve?jih svetovnih kongresnih sredi??.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Panoramski pogled na Hamburg in Binnenalster iz Lombardsbrucke.

Arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

Historicisti?na stavba Palmaille, Altona, Hamburg

Hamburg ima arhitekturno pomembne stavbe v ?tevilnih slogih in ni? neboti?nikov. Cerkve so pomembna znamenitost, kot je cerkev svetega Nikolaja , ki je bila kratek ?as v 19. stoletju najvi?ja stavba na svetu. Druge najpomembnej?e cerkve ( Hauptkirchen ) so ?e: cerkev svetega Mihaela (z vzdevkom "Michel"), svetega Petra, svetega Jakoba in svete Katarine prekrita z bakrenimi plo??ami in stolp Heinrich-Hertz-Turm, radijski in televizijski stolp (ni ve? javno dostopen).

Chilehaus z zna?ilno ope?no ekspresionisti?no fasado.

?tevilne potoke, reke in kanale pre?ka okoli 2500 mostov, ve? kot v Londonu, Amsterdamu in Benetkah skupaj [21] . Hamburg ima ve? mostov znotraj svojih mestnih meja kot katerokoli drugo mesto na svetu [22] . Pomembni so Kohlbrandbrucke , Freihafen Elbbrucken in Lombardsbrucke in Kennedybrucke, ki delijo Binnenalster in Aussenalster.

Mestna hi?a je bogato okra?ena neorenesan?na stavba, dokon?ana leta 1897. Stolp je visok 112 metrov. Njena fasada, dolga 111 m, prikazuje cesarje svetega rimskega cesarstva, saj je bil Hamburg kot svobodno cesarsko mesto samo pod suverenostjo cesarja [23] . Chilehaus , ope?no ekspresionisti?no stavbo s pisarnami, zgrajeno leta 1922, je zasnoval arhitekt Fritz Hoger in je oblikovana kot oceanska linijska ladja. V Evropi najve?ji urbanisti?ni razvoj mestnih obmo?ij od leta 2008 bo HafenCity, hi?a za okoli 10.000 prebivalcev in 15.000 delavcev. Na?rt vklju?uje modele Rema Koolhaasa in Renza Piana. Elbphilharmonie (Elbejeva filharmoni?na dvorana), odprta januarja 2017, koncertna hi?a v obliki jadra na vrhu starega skladi??a, ki so ga oblikovali arhitekti Herzog in de Meuron. [24] [25]

Svetlobni koncert v parku Planten un Blomen

Veliko parkov je razdeljeno po celotnem mestu, zaradi ?esar je mesto Hamburg zelo zeleno mesto. Najve?ji parki so Stadtpark, Ohlsdorf in Planten un Blomen. Stadtpark ima veliko trate in ogromen vodni stolp, v katerem je en najve?jih planetarijev v Evropi. Park in njegove zgradbe je v 1910-ih oblikoval Fritz Schumacher.

Razko?ni in prostorni park Planten un Blomen (nare?no za "rastline in ro?e") v sredi??u Hamburga, je zeleno srce mesta. V parku so razni tematski vrtovi, najve?ji japonski vrt v Nem?iji in Alter Botanischer Garten Hamburg, ki je zgodovinski botani?ni vrt, zdaj predvsem iz rastlinjakov.

Botanischer Garten Hamburg je sodoben botani?ni vrt, ki ga vzdr?uje Univerza v Hamburgu. Poleg teh je ?e ve? parkov razli?nih velikosti. Leta 2014 je Hamburg praznoval rojstni dan parkovne kulture, ko so se ?tevilni parki rekonstruirali in o?istili. Poleg tega so od maja do za?etka oktobra vsako leto v parku Planten un Blomen slavni koncerti vodne svetlobe.

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Jezik [ uredi | uredi kodo ]

Do 19. stol. je bila nizka nem??ina prevladujo?i jezik, a jo je do 20. stol. izrinila visoka nem??ina , ki je bila ?e od 16. stol. pridobivala na pomenu. Vseeno hambur?ki dialekt ohranja mnoge elemente nizke nem??ine in se jasno lo?uje od drugih severnonem?kih dialektov.

Izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

V Hamburgu sta dve javni univerzi: Univerza Hamburg in Tehni?ka univerza Hamburg-Harburg, poleg njiju pa ?e ?tevilne javne in zasebne visoke ?ole.

Vera [ uredi | uredi kodo ]

Manj kot polovica prebivalcev v Hamburgu je vernih. Konec leta 2015 je 27,0% prebivalstva pripadalo Severnolabsko evangeli?ansko-luteranski cerkvi, najve?jemu verskemu telesu in 10,7% pa rimskokatoli?ki cerkvi. ostalih 55% je izjavilo, da niso verni.

Hamburg je od leta 1993 tudi sede? katoli?ke nad?kofije .

Zaradi svojih pomorskih povezav v Hamburgu tradicionalno deluje velika skupina manj?ih verskih skupnosti. Tu je leta 1834 nastala prva nem?ka baptisti?na skupnost. V mestu so prisotni tudi Judje in od 1960-ih tudi muslimani .

Gledali??e, opera, balet [ uredi | uredi kodo ]

Hamburg ima dve dr?avni ( Deutsches Schauspielhaus , Thalia Theater ) in ve? zasebnih gledali??.

Prva operna hi?a v Nem?iji je bila 2. januarja 1678 ustanovljena v Hamburgu. Danes sodi med uglednej?e v svetu, ravno tu je npr. Placido Domingo za?el svojo kariero v Evropi. Tu domuje tudi eden najbolj?ih svetovnih baletnih ansamblov.

?port [ uredi | uredi kodo ]

Nogometni klub Hamburger SV , ki ima sede? v mestu, je bil edini izmed ustanoviteljev Bundeslige , ki je v najvi?ji zvezni ligi igral nepretrgoma od prve sezone Bundeslige 1962/63 do izpada v 2. Bundesligo maja 2018. FC St. Pauli je drug pomemben mestni klub, ki je tudi ?e igral v Bundesligi.

Kot veliko mesto Hamburg v zadnjih letih uspe?no tr?i svoj lastni maraton in kolesarsko dirko po mestu.

V letih 1974 in 2006 je Hamburg gostil Svetovno prvenstvo v nogometu , leta 2007 pa ?e Svetovno prvenstvo v rokometu .

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Hamburg je pobraten z:

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫State population≪ . Portal of the Land Statistics Office Hamburg . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 1. januarja 2016 . Pridobljeno 15. novembra 2017 .
  2. ↑ ≫Bruttoinlandsprodukt ? in jeweiligen Preisen ? in Deutschland 1991 bis 2016 nach Bundeslandern (WZ?2008) ? VGR dL≪ . www.vgrdl.de . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. junija 2015 . Pridobljeno 30. novembra 2018 .
  3. ↑ ≫Bruttoinlandsprodukt ? in jeweiligen Preisen ? in Deutschland 1991 bis 2017 nach Bundeslandern (WZ?2008) ? VGR dL≪ . www.statistik-bw.de . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 13. junija 2018 . Pridobljeno 3. novembra 2019 .
  4. ↑ ≫Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab≪ . hdi.globaldatalab.org (v angle??ini) . Pridobljeno 13. septembra 2018 .
  5. ↑ Constitution of Hamburg), Verfassung der Freien und Hansestadt Hamburg (v nem??ini) (11 izd.), 6. junij 1952, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. junija 2007 , pridobljeno 21. septembra 2008
  6. ↑ ≫2015 Quality of Living survey≪ . Mercer.com . Pridobljeno 21. julija 2015 .
  7. ↑ Media release on the website of Hamburg Marketing, retrieved on 19 March 2016.
  8. ↑ Schulz, Matthias (1. oktober 2010). ≫Mapping Ancient Germania: Berlin Researchers Crack the Ptolemy Code≪ – prek Spiegel Online.
  9. ↑ Verg, Erich; Verg, Martin (2007), Das Abenteuer das Hamburg heißt (v nem??ini) (4 izd.), Hamburg: Ellert&Richter, str. 8, ISBN   978-3-8319-0137-1
  10. ↑ ≫Hammaburg ? der große Irrtum≪ (v nem??ini). Hamburg Abendblatt. 12. december 2007 . Pridobljeno 30. septembra 2008 .
  11. ↑ Snell, Melissa (2006), The Great Mortality , Historymedren.about.com, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. marca 2009 , pridobljeno 19. aprila 2009
  12. ↑ Verg, Erich; Verg, Martin (2007). Das Abenteuer das Hamburg heißt (v nem??ini) (4 izd.). Hamburg: Ellert&Richter. str. 8. ISBN   978-3-8319-0137-1 .
  13. ↑ Clark, David S. (1987), ≫The Medieval Origins of Modern Legal Education: Between Church and State≪, The American Journal of Comparative Law , American Society of Comparative Law, Vol. 35, No. 4 (4): 653?719, doi : 10.2307/840129 , JSTOR   840129 {{ citation }} : |volume= ima odve?no besedilo ( pomo? )
  14. ↑ ≫World Port Ranking 2011≪ (PDF) .
  15. ↑ ≫Gedenkstatte Konzentrationslager Neuengamme≪ . Kz-gedenkstaette-neuengamme.de . Pridobljeno 14. septembra 2013 .
  16. ↑ Cf. 'Schreiben der Geheimen Staatspolizei ? Staatspolizeileitstelle Hamburg ? an den Oberfinanzprasidenten, Vermogensverwaltungsstelle vom 1. Juni 1943', Staatsarchiv Hamburg, Bestand Oberfinanzprasident, Arb. Sign. 31/1 A, here after: Vierhundert Jahre Juden in Hamburg: eine Ausstellung des Museums fur Hamburgische Geschichte vom 8. November 1991 bis 29. Marz 1992 , Ulrich Bauche (ed.), Hamburg: Dolling und Galitz, 1991, (Die Geschichte der Juden in Hamburg; vol. 1), p. 492, ISBN   3-926174-31-5
  17. ↑ Groß-Hamburg-Gesetz Groß-Hamburg-Gesetz (v nem??ini), 26. januar 1937, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 17. januarja 2018 , pridobljeno 24. septembra 2008
  18. ↑ Reich Act of the Constitution and Administration of Hanseatic city of Hamburg Reichsgesetz uber die Verfassung und Verwaltung der Hansestadt Hamburg (v nem??ini), 9. december 1937, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. decembra 2008 , pridobljeno 24. septembra 2008
  19. ↑ Hamburg Act of Areal Organization Gesetz uber die raumliche Gliederung der Freien und Hansestadt Hamburg (RaumGiG) (v nem??ini), 6. julij 2006, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 13. avgusta 2007 , pridobljeno 24. septembra 2008
  20. ↑ ≫Eurostat News Release 63/2006: Regional GDP per inhabitant in the EU 25≪ (PDF) . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 12. marca 2007 . Pridobljeno 3. decembra 2007 .
  21. ↑ Staff (1. julij 2007), Hamburg ? Grune Metropole am Wasser (v nem??ini), Hamburg: Behorde fur Stadtentwicklung und Umwelt , pridobljeno 24. septembra 2008
  22. ↑ ≫Hamburg: Germany's Window to the World≪ . EuropeUpClose.com. 18. april 2012 . Pridobljeno 12. marca 2013 .
  23. ↑ Buba, Eike Manfred (1998), Auf dem Rathausmarkt (v nem??ini), Hamburg website, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. oktobra 2008 , pridobljeno 13. avgusta 2008
  24. ↑ Staff (5. april 2007), River Tunes: Elbe Philharmonic Hall by Herzog & de Meuron , ArchNewsNow.com , pridobljeno 23. avgusta 2008
  25. ↑ Jaeger, Falk (Maj 2008), Waterfront Living and Working: Hamburg's HafenCity , Goethe-Institut, arhivirano iz spleti??a dne 2 junij 2008 , pridobljeno 23 avgust 2008 {{ citation }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  26. ↑ ≫ Dresden ? Partner Cities ≪ . 2008 Landeshauptstadt Dresden. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. oktobra 2007 . Pridobljeno 29. decembra 2008 .
  27. ↑ ≫Partnerska m?sta HMP≪ [Prague ? Twin Cities HMP]. Portal "Zahrani?ni vztahy" [Portal "Foreign Affairs"] (v ?e??ini). 18. julij 2013. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. junija 2013 . Pridobljeno 5. avgusta 2013 .
  28. ↑ Holtermann, Hannes (30. marec 2011). ≫Looking at the sister city agreement between Hamburg and Dar es Salaam from a Tanzanian perspective≪ . Werkstatt.imch.eu . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. septembra 2013 . Pridobljeno 29. julija 2013 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Hamburg
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hamburg&oldid=6177189 ≪