Edvard IV.
Angle?ki kralj
Angle?ki kralj
Vladanje	4. marec 1461 ? 3. oktober 1470
Kronanje	28. junij 1461
Predhodnik	Henrik VI.
Naslednik	Henry VI.
Vladanje	11. april 1471 ? 9. april 1483
Predhodnik	Henrik VI.
Naslednik	Edvard V.
Rojstvo	28. april 1442 Rouen
Smrt	9. april 1483 (40 let) Westminster
Pokop	kapela svetega Jurija, grad Windsor
Zakonec	Elizabeta Woodville
Potomci	Elizabeta Yor?ka Marija Yor?ka Cecilija Yor?ka Edvard V. Angle?ki Margareta Yor?ka Rihard Yor?ki Ana Yor?ka Jurij Yor?ki Katarina Yor?ka Bridget Yor?ka
Rodbina	York
O?e	Rihard Plantagenet Yor?ki
Mati	Cecilija Neville Yor?ka
Religija	Katoli?anstvo

Edvard IV. , angle?ki kralj , * 28. april 1442 , Rouen , Francija , † 9. april 1483 .

Kralj je bil od 4. marca 1461 do 3. oktobra 1470 in ponovno od 11. aprila 1471 do smrti leta 1483. Bil je prvi kralj iz dinastije York . Prvo polovico vladanja je zaznamovalo njegovo nasilje v zvezi z vojno dveh ro? .

Pravica do prestola [ uredi | uredi kodo ]

Edvard Yor?ki se je rodil v Rouenu v Franciji kot drugi sin Riharda Plantagenta, 3. vojvoda Yor?kega , ki je imel pravico priti na angle?ki prestol, in Cecilije Neville . Bil je njun najstarej?i sin, ki je pre?ivel otro?tvo. Njegov mlaj?i brat Edmund in njegov o?e sta umrla 30. decembra 1460 v bitki pri Wakefieldu, ki je bila ena izmed bitk v vojni dveh ro? . Po o?etovi smrti je izrazil svojo pravico do angle?kega prestola. Njegova pravica je temeljila na dejstvu, da je bil potomec Lionela Antwerp?kega, drugega sina kralja Edvarda III. iz dinastije An?u - Plantagenet .

Boj za prestol [ uredi | uredi kodo ]

S pomo?jo vplivnega Riharda Nevilla, 16. grofa Warwicka, ki je Edvard ?elel uresni?iti njegove ambicije, je leta 1461 porazil vojsko plemi?ev naklonjenih dinastiji Lancaster . V istem letu, ko sta Henrik VI. in njegova borbena ?ena kraljica Margareta pobegnila v tujino, je bil razgla?en za angle?kega kralja. Edvard je bila za razliko od Henrika VI. mo?en, energi?en in priljubljen, in ker je bil to zaradi tujih (voja?ki porazi v Franciji ) in notranjih te?av ( vojna med belo in rde?o ro?o in ?isti kaos v dr?avi) neugoden trenutek za Anglijo , je bil za mnoge bolj?a re?itev kot pa Henrik VI., ?igar ?ena je bila Francozinja in je imela de facto oblast v ?asu vladavine svojega nesposobnega mo?a.

Prva vladavina [ uredi | uredi kodo ]

Po tem, ko je premagal svoje nasprotnike pripadnike Lancastra, je postal kralj, Edvard IV. je kmalu pri?el v politi?ni konflikt s svojim politi?nim mentorjem, grofom Warwi?kim, s ?igar neprecenljivo pomo?jo je osvojil prestol, ker je na skrivaj poro?il z vdovo Elizabeto Woodville , kljub grofovim nasvetom in ?eljo, da bi sorodniki njegove nove ?ene omogo?ali velik vpliv na vlado. Edvard je tudi v nasprotju z grofovimi ?eljami proti njegovi volji za?el samostojno opravljanje politike. Vse to je slabilo mo? grofa in tako je postal politi?ni nasprotnik Edvarda, povzro?il upor in vodil vojsko proti Edvardu.

Leta 1469 je Edvarda voja?ko porazil grof Warwi?ki in kmalu je bil ujet. Grof Warwi?ki je posku?al vladati v Edvardovem imenu, vendar je temu nasprotovalo vso ostalo vplivno plemstvo in grom je bil prisiljen izpustiti Edvarda iz pripora. Edvard se je posku?al uskladiti z grofom, vendar pa je leta 1470 ?e enkrat, vendar tokrat neuspe?no, spro?il upor in po porazu je moral zapustiti Anglijo in pobegniti v Francijo.V Franciji je grof Warwi?ki skoval novo zaroto, tokrat s svojimi nekdanjimi zagrizenimi nasprotniki, ki jih je premagal, Henrikom VI. in Margareto An?ujsko. S pomo?jo francoske vojske so napadli Edvarda, ki je pora?en zapustil Anglijo in pobegnil v Burgundijo . Henrik VI. se je leta 1470 znova vrnil na prestol in de facto je spet vladanje prevzela kraljica Margareta, vendar je bilo njegovo vladanje kratkotrajno.

Druga vladavina [ uredi | uredi kodo ]

Edvard in Karel, vojvoda Burgundski , mo? njegove sestre, ki je na Edvardovo pro?njo ?el poklical vojsko, sta pristala v Angliji in leta 1471 sta porazila po ?tevilnih bitkah nasprotnike. Ubila sta grofa Warwi?kega, Henrikovega sina Edvarda in ujela samega Henrika VI., ki ga je Edvard kmalu dal ubiti. Po tem je vojno porazil in zmanj?al politi?ni vpliv dinastije Lancaster na angle?ki politi?nem in dinasti?nem prostoru.

Edvard je leta 1475 napovedal vojno Franciji, kjer je ve?krat uspe?no premagal francosko vojsko in Franciji uvedel pla?evanje visoke denarne vlo?ke v zameno za njegovo odpoved pravicam do francoski prestol.

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Edvard je leta 1483 zbolel, najverjetneje za plju?nico, in kmalu umrl. Nasledil ga je njegov sin Edvard , vendar je parlament dokazal, da so vsi Edvardovi otroci nezkonski, saj naj bi bil kralj ?e prej poro?en z lady Eleanor Talbot. Edini legitimni prestolonaslednik je bil Edvardov najmlja?i brat, Rihard , ki je bil ?e istega leta okronan za kralja Anglije

Poroka in otroci [ uredi | uredi kodo ]

Edvard IV. je imel deset otrok z Elizabeta Woodville , od katerih ga je sedem pre?ivelo. Leta 1483 jih je parlament razglasil za nezakonske, kar je dalo Rihardu III. prosto pot, da postane kralj. Omenjeni zakon Titulus Regius (Kraljevi naziv) je takoj razveljavil Henrik VII. in tako legitimitiral tiste, ki jih je zakon naredil nezakonske. Ne samo da ga je Henrik Tudor razveljavil ne da bi ga prebral, odlo?il je, da je zlo?in imeti kopijo zakona ali ga omenjati.

• Elizabeta Yor?ka , ?ena kralja Henrika VII. Angle?kega (11. februar 1466&l ? 11. februar 1503).
• Marija Yor?ka (11. avgust 1467 ? 23. maj 1482).
• Cecilija Yor?ka (20. marec 1469 ? 24. avgust 1507); poro?ena prvi? z Johnom Wellesom, 1. vikontom Welle?kim in drugi? s Thomasom Kyme ali Keme.
• Edvard V. Angle?ki (4. november 1470 ? ok. 1483); za kratko ?asa je nasledil svojega o?eta kot kralj Edvard V. Angle?ki. Bil je starej?i od Towerskih princev.
• Margareta Yor?ka (10. april 1472 ? 11. december 1472)
• Rihard Yor?ki (17. avgust 1473 ? ok. 1483). Bil je mlaj?i od Towerskih princev.
• Ana Yor?ka (2. november 1475 ? 23. november 1511); poro?ena s Thomasom Howardom (kasneje 3. vojvoda Norfol?ki).
• Jurij Yor?ki (marec 1477 ? marec 1479).
• Katarina Yor?ka (14. avgust 1479 ? 15. november 1527); poro?ena z Viljemom Courtenayom, 1. grofom Devonskim.
• Bridget Yor?ka (10. november 1480 ? 1517); postala nuna.

Edvard je imel ?tevilne ljubice. Najbolj znan med njimi je bila Elizabeth Shore, imenovana tudi Jane Shore. Menda je imel ve? nezakonskih otrok.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Edvard IV. Angle?ki .

• Edvard IV. v slovarju nacionalne biografije (1888)
• Edvard IV. na uradni spletni strani britanske monarhije
• Edvard IV. na BBC History
• Portreti kralja Edvarda IV v Dr?avni portretni galeriji v Londonu