1174 ( MCLXXIV ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na torek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Slovenija [ uredi | uredi kodo ]

• 3. oktober - Umrlega kr?kega ?kofa Henrika I. nasledi Roman II.

Evropa [ uredi | uredi kodo ]

Veliki upor 1173-1174 [ uredi | uredi kodo ]

• 7. april - Henrik II. namesti Riharda Dovra za canterburyjskega nad?kofa. Rihard Dovrski u?iva tudi podporo pape?tva.
• Spomladi se nadaljuje upor treh sinov angle?kega kralja Henrika II. : Henrika Mladega kralja , Godfreja II. Bretonskega in Riharda Poitier?kega . Prvo leto upora je bilo zanje porazno in so proti kralju izgubljali na vseh frontah. ↓
• Upor se osredoto?i na Normandijo. ?kotska vojska, ki podpira upornike, izvede invazijo na Anglijo in prodre vse do juga Anglije. ↓
• → Kralj Henrik II. ignorira ?kotsko invazijo in izvede protiofenzivo v Franciji. ↓
• → ?kotom v Angliji spodleti in ne dose?ejo vidnej?ega uspeha, ker so rojalisti?ne sile v zavetju gradov. Z invazijo, tokrat na vzhod Anglije, poskusi ?e flandrijski grof Filip I. . ↓
• 8. julij → Za razliko od ?kotov, Henrik II. ne podcenjuje Flandrijcev in se vrne v Anglijo.↓
• → Henrik Mladi Kralj in francoski kralj Ludvik VII. vdreta v Normandijo, vendar jima ne uspe zavzeti klju?nih trdnjav. ↓
• → Kralj Henrik II. obi??e grob canterburyjskega nad?kofa Toma?a Becketa , ki ga je pred ?tirimi leti ukazal umoriti. Upor sinov ima bo?jo kazen za umor.
• 13. julij - Bitka pri Alnwicku : ?kotski kralj Vilijem Lev naredi usodno napako, ko po?lje vojsko plenit po okolici, v voja?kem kampu pa pridr?i zgolj okoli 60 vitezov. Po kratkem boju kralja Vilijema zajame lokalni voja?ki oddelek, ki ga vodi Ranulf de Glanvill .
• Zajetje ?kotskega kralja Vilijema mo?no oslabi upornike, zato se Henrik II. osredoto?i izklju?no na Francijo, kjer se uporni sinovi in francoski kralj en za drugim predajo.↓
• 30. september → Sporazum v Montlouisu : Kralj Henrik II. upor zaklju?i z diplomacijo:
  • Upornim sinovom podeli prej prikraj?ane ugodnosti.
  • Uporim baronom, na katere prevali krivdo, da mo?nost, da se odkupijo, potem jim obnovi fevde.
  • S francoskim kraljem Ludvikom VII. ohrani predvojni status quo. Isto velja za grofa Filipa I. Flandrijskega.
  • Manj naklonjenosti izka?e ?kotskemu kralju Vilijemu Levu: za odkup mu mora predati pet klju?nih ?kotskih utrdb: Roxburgh, Berwick, Jedburgh, Edinburgh in Stirling.
  • Najve?ja pora?enka je kraljeva soproga Eleanora Akvitanska , ki jo stalno nadzoruje v hi?nem priporu, da ne bi ponovno vplivala na sinove.
• Henrik II. za svojo ljubico javno prizna Rozamundo Clifford .

Ostalo po Evropi [ uredi | uredi kodo ]

• 18. januar - Pape? Aleksander III. kanonizira Bernarda iz Clairvauxa .
• 28. junij - Umrlega velikega kneza Vladimir-Suzdala Andreja Bogoljubskega nasledi polbrat Mihael Vladimirski , vendar ima zaradi upora bojarjev te?ave s prevzemom oblasti. 1175 ↔
• september - Za?etek pete italijanske odprave rimsko-nem?kega cesarja Friderika I. Barbarosse . Po spustu v Padsko ni?ino prva pade komuna Susa . Udele?bo na odpravi zavrne saksonski vojvoda Henrik Lev iz hi?e Welf, kar postavi pod vpra?aj njegovo zavezni?tvo z Barbarosso.
• 29. oktober - Barbarossa za?ne oblegati Alessandrijo v Piemontu. 1175 ↔
• Velik po?ar v Padovi , ki je skoraj v celoti uni?ena.
• Rekonkvista : Gualdim Pais , portugalski templjar v slu?bi Afonza I. , utrjuje in naseljuje opusto?ena obmejna ozemlja. To leto ustanovi mesto Pombal .
• Bitka pri Thurlesu : Irci zavrnejo kambronormanski poskus prodora v notranjost Irske.
• Newmarket , Anglija: prvi znani ohranjeni rezultati konjske dirke v srednjem veku.
• Za?etek gradnje katedrale Monreale na Siciliji.

Azija [ uredi | uredi kodo ]

Bli?nji vzhod [ uredi | uredi kodo ]

• 15. maj - Sirski vladar (emir Alepa in Damaska) Nur ad-Din umre proti koncu priprav na vojno z nepokornim egiptovskim guvernerjem, oziroma sultanom, Saladinom .
  • Nur ad-Dina nasledi njegov enajstletni sin As-Salih Ismail al-Malik , dejansko oblast prevzame evnuh Gumu?tugin , ki mladega emirja umakne v Alep.
  • Saladin koresponden?no prise?e vazalno zvestobo mlademu emriju, sicer pa Nur ad-Dinova smrt zanj pomeni popolno politi?no samostojnost, ki mu omogo?a zdru?itev Egipta in Sirije.
  • Nur ad-Dinovo smrt izkoristi jeruzalemski kralj Amalrik I. in za?ne oblegati Banias , ki ga zavzame. Na poti nazaj zboli z gri?o .
  • Nur ad-Dinova smrt ustreza ?e sultanu Sultanata Rum Kilid?u Arslanu II. , ki, razbremenjen z jugovzhoda, hitro porazi Dani?mende v vzhodni Anatoliji ub se ponovno zoperstavi Bizantincem. 1176 ↔
• 11. julij - Umre kralj Amalrik I. Nasledi ga trinajstletni sin Baldvin IV. , za katerega pa so nekaj let prej ugotovili, da je oku?en z gobavostjo .
  • Za regentstvo se potegujeta baron Miles de Plancy in grof Rajmond III. Tripolitanski . Miles de Placy je ?e istega leta umorjen. Rajmond III. Tripolitanski za kanclerja nastavi nad?kofa Vilijema iz Tira .
  • Najvi?jo politi?no vrednost imata Baldvinovi dedinji, sestri Sibila in Izabela .
• Po Nur ad-Dinovi smrti se vnamejo politi?ni boji med frakcijami za nadzor nad emirjem As-Salihom. ↓
• 23. november → Neslogo izkoristi Saladin, ki se odzove na povabilo prebivalcev Damaska, na katerih mnenje so mo?no vplivali kleriki. Z majhnim oddelkom vojske nenasilno vstopi v mesto. Saladin se okli?e za regenta emirja As-Saliha. ↓
• 30. december → Saladin oblega Alep . Emir As-Salih in regent Gumu?tigin zavrneta predajo. 1175 ↔
• Grof Ramale Baldvin Ibelinski predstavi jeruzalemskemu dvoru dru?ino Lusignanskih , v katero je poro?il svojo h?erko.

Daljni vzhod [ uredi | uredi kodo ]

• Kitajska (Dinastija Song) podeli Vietnamu ime Annam, ki v tem obdobju geografsko obsega pribli?no isto kot Severni Vietnam med hladno vojno .
• Burma: v Paganski kraljevini zasede prestol Narapatisithu , ki pa ima ?e od za?etka te?ave z upori. 1190 ↔

Afrika [ uredi | uredi kodo ]

• julij - Sicilski kralj Vilijem II. poskusi s pomorsko invazijo na Egipt, vendar ga egiptovski vladar Saladin zavrne.
• avgust - Odsotnost Saladina, ki posku?a zavarovati svoj interes v Siriji, izkoristi beduinsku ljudstvo Banu al-Kanz , ki se polasti Zgornjega Egipta.

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• Emerik I. , ogrski kralj († 1204 )
• Hedvika Ande?ka , ?lezijska vojvodinja, poljska nadvojvodinja, svetnica († 1243 )
• Peter II. , aragonski kralj († 1213 )
• Riheza Danska , ?vedska kraljica († 1220 )
• Sveti Sava , prvi srbski nad?kof, svetnik († 1236 )
• Teodor I. Laskaris , nikejski cesar († 1222 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 18. januar - Vladislav II. , ?e?ki kralj (* 1110 )
• 15. maj - Nur ad-Din , sirski vladar (* 1118 )
• 28. junij - Andrej Bogoljubski , veliki knez Vladimir-Suzdala (* 1111 )
• 11. julij - Amalrik I. , jeruzalemski kralj (* 1136 )
• 3. oktober - Henrik I. , kr?ki ?kof
• 30. oktober - Friderick de la Roche , nad?kof Tira, jeruzalemski kancler

Neznan datum

• Everard des Barres , tertji veliki mojster vitezov templarjev, benediktanski menih
• Miles de Plancy , jeruzalemski baron, sene?al, regent

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]