Iz Wikipedije, proste enciklopedije
1174
(
MCLXXIV
) je bilo
navadno leto
, ki se je po
julijanskem koledarju
za?elo na
torek
.
- 7. april
- Henrik II. namesti
Riharda Dovra
za canterburyjskega nad?kofa. Rihard Dovrski u?iva tudi podporo pape?tva.
- Spomladi se nadaljuje upor treh sinov angle?kega kralja
Henrika II.
:
Henrika Mladega kralja
,
Godfreja II. Bretonskega
in
Riharda Poitier?kega
. Prvo leto upora je bilo zanje porazno in so proti kralju izgubljali na vseh frontah. ↓
- Upor se osredoto?i na Normandijo. ?kotska vojska, ki podpira upornike, izvede invazijo na Anglijo in prodre vse do juga Anglije. ↓
- → Kralj Henrik II. ignorira ?kotsko invazijo in izvede protiofenzivo v Franciji. ↓
- → ?kotom v Angliji spodleti in ne dose?ejo vidnej?ega uspeha, ker so rojalisti?ne sile v zavetju gradov. Z invazijo, tokrat na vzhod Anglije, poskusi ?e flandrijski grof
Filip I.
. ↓
- 8. julij
→ Za razliko od ?kotov, Henrik II. ne podcenjuje Flandrijcev in se vrne v Anglijo.↓
- →
Henrik Mladi Kralj
in francoski kralj
Ludvik VII.
vdreta v Normandijo, vendar jima ne uspe zavzeti klju?nih trdnjav. ↓
- → Kralj Henrik II. obi??e grob canterburyjskega nad?kofa
Toma?a Becketa
, ki ga je pred ?tirimi leti ukazal umoriti. Upor sinov ima bo?jo kazen za umor.
- 13. julij
-
Bitka pri Alnwicku
: ?kotski kralj
Vilijem Lev
naredi usodno napako, ko po?lje vojsko plenit po okolici, v voja?kem kampu pa pridr?i zgolj okoli 60 vitezov. Po kratkem boju kralja Vilijema zajame lokalni voja?ki oddelek, ki ga vodi
Ranulf de Glanvill
.
- Zajetje ?kotskega kralja Vilijema mo?no oslabi upornike, zato se Henrik II. osredoto?i izklju?no na Francijo, kjer se uporni sinovi in francoski kralj en za drugim predajo.↓
- 30. september
→
Sporazum v Montlouisu
: Kralj Henrik II. upor zaklju?i z diplomacijo:
- Upornim sinovom podeli prej prikraj?ane ugodnosti.
- Uporim baronom, na katere prevali krivdo, da mo?nost, da se odkupijo, potem jim obnovi fevde.
- S francoskim kraljem Ludvikom VII. ohrani predvojni status quo. Isto velja za grofa Filipa I. Flandrijskega.
- Manj naklonjenosti izka?e ?kotskemu kralju Vilijemu Levu: za odkup mu mora predati pet klju?nih ?kotskih utrdb: Roxburgh, Berwick, Jedburgh, Edinburgh in Stirling.
- Najve?ja pora?enka je kraljeva soproga
Eleanora Akvitanska
, ki jo stalno nadzoruje v hi?nem priporu, da ne bi ponovno vplivala na sinove.
- Henrik II. za svojo ljubico javno prizna
Rozamundo Clifford
.
- 15. maj
- Sirski vladar (emir Alepa in Damaska)
Nur ad-Din
umre proti koncu priprav na vojno z nepokornim egiptovskim guvernerjem, oziroma sultanom,
Saladinom
.
- Nur ad-Dina nasledi njegov enajstletni sin
As-Salih Ismail al-Malik
, dejansko oblast prevzame evnuh
Gumu?tugin
, ki mladega emirja umakne v Alep.
- Saladin koresponden?no prise?e vazalno zvestobo mlademu emriju, sicer pa Nur ad-Dinova smrt zanj pomeni popolno politi?no samostojnost, ki mu omogo?a zdru?itev Egipta in Sirije.
- Nur ad-Dinovo smrt izkoristi jeruzalemski kralj
Amalrik I.
in za?ne oblegati
Banias
, ki ga zavzame. Na poti nazaj zboli z
gri?o
.
- Nur ad-Dinova smrt ustreza ?e sultanu
Sultanata Rum
Kilid?u Arslanu II.
, ki, razbremenjen z jugovzhoda, hitro porazi
Dani?mende
v vzhodni Anatoliji ub se ponovno zoperstavi Bizantincem.
1176
↔
- 11. julij
- Umre kralj Amalrik I. Nasledi ga trinajstletni sin
Baldvin IV.
, za katerega pa so nekaj let prej ugotovili, da je oku?en z
gobavostjo
.
- Po Nur ad-Dinovi smrti se vnamejo politi?ni boji med frakcijami za nadzor nad emirjem As-Salihom. ↓
- 23. november
→ Neslogo izkoristi Saladin, ki se odzove na povabilo prebivalcev Damaska, na katerih mnenje so mo?no vplivali kleriki. Z majhnim oddelkom vojske nenasilno vstopi v mesto. Saladin se okli?e za regenta emirja As-Saliha. ↓
- 30. december
→ Saladin oblega
Alep
. Emir As-Salih in regent Gumu?tigin zavrneta predajo.
1175
↔
- Grof Ramale
Baldvin Ibelinski
predstavi jeruzalemskemu dvoru dru?ino
Lusignanskih
, v katero je poro?il svojo h?erko.
- julij - Sicilski kralj
Vilijem II.
poskusi s pomorsko invazijo na Egipt, vendar ga egiptovski vladar Saladin zavrne.
- avgust - Odsotnost Saladina, ki posku?a zavarovati svoj interes v Siriji, izkoristi beduinsku ljudstvo
Banu al-Kanz
, ki se polasti Zgornjega Egipta.
- Neznan datum