- Za istoimensko hrva?ko ?kofijo glej
?kofija Krk
.
Kr?ka ?kofija
(
latinsko
Dioecesis Gurcensis
,
nem?ko
Diozese Gurk
, v nem??ini neuradno tudi
Diozese Gurk?Klagenfurt
), v sloven??ini neuradno tudi v dolo?enih kontekstih
Koro?ka ?kofija
, je
rimskokatoli?ka
sufraganska
?kofija
, ki spada pod
Metropolijo Salzburg
. ?kofijski sede? je v
Celovcu
. ?kofija zajema celotno zvezno de?elo
Koro?ko
. Ker ?ivi na ju?nem delu de?ele slovenska narodnostna skupnost
Koro?kih Slovencev
, so osrednje strukture oziroma ustanove dvojezi?ne. Tako imajo na primer poleg nem?kega cerkvenega lista
Karntner Kirchenzeitung
tudi slovenski list
Nedelja
.
V okoli 70 ?upnijah
Ju?ne Koro?ke
sta liturgi?na jezika sloven??ina in nem??ina (?e leta 1918 je bila sloven??ina v rabi v 120 ?upnijah).
Koro?ke ?upnije z dvojezi?no (nem?ko-slovensko) liturgijo
?kofija je bila ustanovljena leta 1072 kot prva ?kofija v lasti Salzbur?ke nad?kofije, sto let po razglasitvi
Vojvodine Koro?ke
leta 976, saj je iz Salzburga izhajala prva ?e irsko-?kotska misija
svetega Virgila
in
svetega Modesta
v
Karantaniji
. Njen sede? je bila Krka na severnem Koro?kem. Njena materialna podlaga je bil redovni?ki samostan, ki ga je ustanovila
sveta Ema Kr?ka
, po rodu Slovenka. Benediktinski samostan, so iz politi?nih razlogov nekaj let po njeni smrti razpustili in ga podredili Salzburgu. Sveta Ema je navajana kot ustanoviteljica ?kofije, ?eprav je bilo to izvedeno po njeni smrti in z ukinitvijo in prevzemom njene zapu??ine. Prvi ?kof je bil
Gunther von Krappfeld
(Gunther z Grobni?kega polja). Kr?ki ?kof naj bi bil tedaj odvisen od Salzbur?kega metropolita in je tako imel funkcijo
vikarja
. ?ele leta 1131 ji je bila dodeljena majhna ?kofija, ki je obsegala dve dolini. Z velikopotezno domnevno ponaredbo listin so se takrat sku?ali osvoboditi nadzora Salzburga, kar pa jim zarad politi?ne nem?ke prevlade ni uspelo. Dolgotrajni proces se je vr?il na
Baselskem koncilu
(1431?1449). ?kofija je bila od njene ustanovitve eden glavnih stebrov dokon?nega pokristjanjevanja Slovencev in posledi?no podpornik srednjeve?ke nem?ke kolonizacije ter prevlade Salzburga nad Koro?ko.
Sede? kr?kih ?kofov je bil dolga stoletja
grad Straßburg
na Severnem Koro?kem (do leta 1793), potem za kratek ?as baro?ni
dvorec Pockstein
. Z
jo?efinskimi reformami
konec 18. stoletja je bila ?kofija 1787 pove?ana in sede? prenesen v
Celovec
. Pridobila je 96 ?upnij od Salzburga, 56 od
Gorice
, 5 od
Ljubljane
ter 1 ?upnijo od nekdanje
Lavantinske ?kofije
. Ko je
Anton Martin Slom?ek
leta 1859 premestil sede? svoje ?kofije v
Maribor
, je Kr?ka ?kofija pridobila ?e
Labotsko dolino
. Odtlej se meje ?kofije ujemajo z mejami de?ele Koro?ke, ki so s ?asovnim zamikom sledile spremembam dr?avnih meja, kar pomeni, da je kr?ka ?kofija v 20. stoletju izgubila ozemlje v
Me?i?ki dolini
v korist Lavantinske (mariborske) ?kofije in
Jezersko
v korist Ljubljanske ?kofije na ozemlju Jugoslavije oz. Slovenije ter Kanalsko dolino oz.
Trbi?
v korist Videmske nad?kofije v Italiji.
Do jo?efinske reforme Slovenci v ?kofiji niso imeli podpore za narodno indentiteto. Po raz?iritvi, na ozemlje, ki je ostalo v ju?nem delu Koro?ke prete?no slovensko je Celovec je postal pomembno versko-kulturno sredi??e za Slovence. V bogoslovju so negovali slovenski jezik, mnogi slov. duhovniki so literarno delovali in pomagali ohranjati slovensko naravo ju?ne Koro?ke. V Celovcu je imela v letih 1851 do 1918 sede?
Mohorjeva dru?ba
.
Leta 1824 je bil na sede? kr?kega ?kofa imenovan prvi Slovenec,
Jakob Peregrin Pavli?
/Paulitsch/Pauli? (1757 - 1827), rojen na
?ihpoljah
.
[1]
3. decembra 2019 je bil imenovan za ?kofa
Jo?e Marketz
, ki je drugi kr?ki ?kof slovenskega rodu. Pribli?no ?etrtina duhovnikov v ?kofiji je Slovencev.
Oktobra 1972 je ?kofijska sinoda sprejela zakon o so?itju Nemcev in Slovencev v koro?ki cerkvi, na podlagi ?esar se je polo?aj slovenskih vernikov nekoliko izbolj?al. Slovenci imajo poseben oddelek du?nopastirskega urada, ki je pristojen za dvojezi?no podro?je ?kofije (70 ?upnij v 8 dekanijah od skupaj 25); slovenski katoli?ki delovni odbor zdru?uje vrsto stanovskih organizacij katoli?ke prosvete (
duhovni?ko zdru?enje Sodalitas
), v
Tinjah
deluje od 1961 Dom duhovnih vaj oz.
Katoli?ki dom prosvete Sodalitas
.
Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka
De?elni patron Koro?ke je
sveti Jo?ef
(19. marec), za??itnik je
sveti Janez Krstnik
(24. junij),
sveta Ema Kr?ka
(27. junij) je de?elna
zavetnica
. Posebno mesto med priljubljenimi svetnicami ima
sveta Liharda Kamenska
iz Kamna v
Podjuni
.
- ↑
- Bojan-Ilija Schnabl :
Nova dognanja in odkritja
. V:
Nedelja
3 (20.1.2013) str. 13.
- - Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849, klju?ni letnici za razumevanje slovenske politi?ne in ustavne zgodovine na Koro?kem. V: Koro?ki koledar 2014. Celovec 2013, str. 177?189.
- Veliko navdu?enje. Iz koro?kih farnih kronik 1918?1920
. Celovec 1989.
- Hanzi Filipi?:
Cerkev in koro?ki Slovenci
. V: M. Benedik (ur.): Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju. Ljubljana 2002, 85?95.
- M. Vre?ar (ur.):
Ju?na Koro?ka in njena cerkvena podoba v 20. stoletju. Ob 100-letnici Sodalitete, zdru?enja slovenskih duhovnikov na Koro?kem (1906?2006)
. Celovec 2007.
- Peter G. Tropper:
Verleumdet? Verfolgt? Vertrieben? ? Zur Stellung des slowenischen Klerus in Karnten zwischen den Jahren 1914 und 1921
. V: Werner Drobesch, Avgu?tin Malle (ur.): Nationale Frage und Offentlichkeit. Celovec idr. 2005, 249?264.
- France M. Dolinar:
Karntens katholische Kirche aus der Sicht der Slowenen ? Vom Zerfall der osterreichisch-ungarischen Monarchie bis zur Verselbststandigung Sloweniens
. V: Werner Drobesch, Avgu?tin Malle (ur.): Nationale Frage und Offentlichkeit. Celovec idr. 2005, 291?307.
- Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849, klju?ni letnici za razumevanje slovenske politi?ne in ustavne zgodovine na Koro?kem. V: Koro?ki koledar 2014. Celovec 2013, str. 177?189.
Rimskokatoli?ke ?kofije v Avstriji
|
|---|
| Metropolija Dunaj
| |
|---|
| Metropolija Salzburg
| |
|---|
| Neposredno podrejeni
| |
|---|
| Nekdanje ?kofije
| |
|---|
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|