Labodeh bumagoid
Sil sanal voib olda toi?id znamoi?endoid; mi?e nahta niid, tulgat
tanna
.
Bumag
om kuidukaz material minerali?idenke li?adusidenke. Sadas sida kazmusiden
cellulozaspai
, kudamb oleleb verez i to?tmi?torhudespai.
Bumagan ezmaine tegii om kitajalaine
Cai Lun'
. Vl 105 han sadi sen
kleidud
labi toi?endad
bapshai?iden
pezoihe kacten. Sil aigalpai bumagan tehmi?en process paremboi?ese kaikenaiga?ti, li?a?kanzihe
trahmalad
da mujutimid, muga?o
mel
,
tal'k
i
kaolin
. 11.-12. voz'sadoil bumagan tehmi?en tehnologii putui Evropha arabalai?i?pai
Ispanijan
kal't. Vspai 1803 kavutadas
bumagantegendma?inoid
pastmaha bumagod. Vspai 1857 zavottihe bumagan massi?en tehmi?en
pumaterialaspai
.
Kod ozutab bumagan to?tmi?umbriradmi?en voimust (
angl
.:
paper
≪bumag≫).
Om bumagan erazvui??id sortuid kavutamha ajil teil:
kirjoiden
da lugendlehtesiden pastand, kirjutamine, pirdand, pakuitez, pertin elo, ?omitesed, bobu?tused, sauvondmaterial (
?palerad
i
kleindlent
), tegimi?tladimed (
fil'trad
,
izolatorad
),
letebumag
, indikatorbumag, fotobumag,
banknotad
.
Sanktuz om bumagan parametraks, mari?ese grammil nellikmetras. Bumag kadotab vahvut uhten nepstoindan jal'ghe.
Bumagan otand kavutami?he to?tmi?torhudeks om ko?ui
ekologijanke
, sik? mi?e sen umbriradmine kuzub elektrust kahthe kerdha vahemb, pahoid jandusid ? koumhe kerdha vahemb tehmi?he vereses cellulozaspai rindataden. Bumagan tehmine kazvoi kahthe kerdha polenke jal'gmai?es kahtes voz'kumnes dokumentoiden elektroni?he porundha kacmata. Tactud mahushe bumag kadotab kahtes-koumes vodes.
Standart kavutandan pordon klassan modhe
[
vajehta
|
vajehtada tekst
]
Meloitud i melatoi bumag da karton jagadas kavutandan pordon modhe DIN 6738-standartan modhe (vspai 1999):
- LDK 6-40 ? 50 vot da sen enamba;
- LDK 6-70 ? 100 vot da sen enamba;
- LDK 12-80 ? severz'-se sadad vozid da sen enamba;
- LDK 24-85 ? kaiki? lujembad tarbhai?endad.
