| Zahodna fronta
|
|---|
| Del
druge svetovne vojne
|
Prizori iz zahodne fronte
|
| Datum
| 1939 do 1945
|
|---|
| Prizori??e
| Zahodna Evropa, Skandinavija
|
|---|
| Izid
|
Zmaga zaveznikov
|
|---|
|
| Udele?enci
|
|---|
 Zdru?eno kraljestvo
 ZDA
 Francija
 Kanada
 Poljska
 Nizozemska
 Belgija
 Norve?ka
 Danska
 ?e?koslova?ka
(
vlada v izgnanstvu
)
 Avstralija
 Nova Zelandija
 Luksemburg
|
 Tretji rajh
 Kraljevina Italija
Vichyjska Francija
|
| Poveljniki in vodje
|
|---|
1939?1940
Maurice Gamelin
Maxime Weygand
John Vereker
Henri Winkelman
Leopold III
Otto Ruge
Władysław Sikorski
1944?1945
Dwight Eisenhower
,
Bernard Montgomery
Omar Nelson Bradley
Jacob Devers
|
1939?1940
Gerd von Rundstedt
Fedor von Bock
Wilhelm von Leeb
Umberto II.
1944?1945
Adolf Hitler
Erwin Rommel
Gerd von Rundstedt
Walter Model
Albert Kesselring
Gustav-Adolf von Zangen
|
| Mo?
|
|---|
1939?1940
2,862,000
1944?1945
5,412,000
|
1939?1940
3,350,000
1944?1945
1,500,000
|
Zahodna fronta
je bila eno izmed ?estih glavnih boji??
druge svetovne vojne
. Bojni na tej fronti so potekali v
Franciji
,
Belgiji
,
Nizozemskem
,
Luksemburgu
in
Nem?iji
, v manj?i meri pa bi temu boji??u lahko prepisali tudi boje v
Skandinaviji
. Do uradnega odprtja zahodne fronte je pri?lo 10. maja 1940, ko je nacisti?na Nem?ija napadla nevtralne dr?ave: Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg, nato pa ?e Francijo, ki je bila glavna zaveznica
Zdru?enega kraljestva
. Po porazu dr?av Beneluksa in Francije je na boji??u zavladal relativen mir, ki pa so ga vsake toliko ?asa skalile odporni?ke skupine in vpadi zavezni?kih vojsk. Do ponovnega odprtja fronte je pri?lo 6. junija 1944, ko so se na normandijskih obalah izkrcale zavezni?ke ?ete. Po tem dogodku so se boji ponovno raz?irili na Francijo, Belgijo in Nizozemsko, na prehodu iz leta 1944 na 1945 pa tudi v Nem?ijo. Boji na zahodni fronti so se kon?ali 7. maja 1945.
Napad nacisti?ne Nem?ije na Poljsko, 1. septembra 1939, je spro?il plaz, ki se ga ni dalo ve? ustaviti. Dva dni pozneje je Velika Britanija napovedala vojno Nem?iji tej pa je sledila, ?eprav zelo nerada, ?e Francija in ostale dr?ave, ki so bile del britanskega imperija. Kmalu zatem se je Evropa ponovna zna?la globoko v vojni, ki je ni bilo mo? ve? ustaviti. V nasprotju s pri?akovanji pa se boji ob francosko-nem?ki meji ?e niso za?eli. Pojavila se je nekak?na t. i.
≫la?na vojna≪
, obdobje v katerem ne ena ne druga stran nista prevzeli pobude in napadli ena drugo. To je seveda ?lo na roko Nemcem, ki zaradi bojnih operacij na poljskem na nem?ko-francoski meji niso imeli omembe vrednih bojnih enot. Te?ave so imeli tudi Francozi, mobilizacija je potekala izredno po?asi veliko te?av pa so imeli tudi z oboro?itvijo, ki jo je kroni?no primanjkovalo ali pa je bila ?e obupno zastarela. Imeli pa so eno prednost (vsaj tako so mislili); Maginotovo linijo, sistem utrdb, ki se je raztezal od tromeje med ?vico-Francijo-Nem?ijo pa vse do Belgijske meje. Tudi morala francoske vojske ni bila ravno spodbudna, marsikateremu vojaku ni bilo jasno zakaj se mora boriti za neko dr?avo kot je Poljska. Svoje pa so prispevali tudi krvavi spomini iz
prve svetovne vojne
na boji??ih katere je francoska vojska dobesedno izkrvavela. Da bi Francozi vse te pomanjkljivosti prikrili so ?e prvi teden vojne napadli nem?ko
Posarje
in obstreljevali ?tevilne nem?ke kraje ob francosko-nem?ki meji izvedli pa so tudi ve? vpadov na nem?ko ozemlje. Nemci so se v tem obdobju skrivali za
Siegfridovo linijo
in se niso pustili motiti pri pripravljanju novih na?rtov za operacije na zahodu.
Kmalu po vojni napovedi je na pomo? Francozom pri?la dobro oboro?ena in opremljena BEF (
British Expeditionary Force
oz. Britanske ekspedicijska sila). Naloga BEF je bila, da skupaj s francosko vojsko zasede polo?aje ob francosko-belgijski meji od koder bi nato izvajali bojne operacije proti napadajo?i nem?ki vojski. Leto 1939 je na zahodni fronti minilo relativno mirno, vsake toliko ?asa ga je zmotilo le naklju?no streljanje ob francosko- nem?ki meji.
Norve?ki vojaki med boji za Narvik.
Leta 1940 je dogodke v zahodni Evropi zasen?ilo dogajanje v Skandinaviji. Nem?ka te?ka industrija je temeljila na uvozu ?elezove rude, ki je prihajala iz
?vedske
in bila nato preko
Norve?ke
z ladjami pripeljana v Nem?ijo. Med letoma 1939 in 1940 so za?eli Angle?i s postavljanjem min ob norve?ki obali resno ogro?ati transport ?elezove rude, zato so se Nemci odlo?ili da zavzamejo Norve?ko. V kratkem so skovali na?rt Weserubung oz. Vaja na Vezeri. Ta je opredeljeval zavzetje
Danske
(operacija
Weserubung Sud
) nato pa ?e Norve?ke (operacija
Weserubung Nord
). Operacija je stekla 9. aprila 1940 malo po ?etrti uri zjutraj, nem?ke ?ete so skoraj brez odpora prestopile dansko-nem?ko mejo. Isto?asno so Nemci ob danski obali izvedli ve? desantov s ?imer so zavzeli strate?ko pomembna pristani??a in letali??a. Danska je kapitulirala ?e isti dan. Nemci so nato danska letali??a in pristani??a uporabili za napad na Norve?ko.
Isto?asno z napadom na Dansko je pri?lo tudi do napada na Norve?ko. Nepri?akovan odpor, sicer slabo oboro?ene in opremljene, norve?ke vojske in civilnega prebivalstva je povzro?il ?tevilne zastoje v nem?ki operaciji. To je dalo norve?ki kraljevi dru?ini ?as da se je izognila zajetju, s seboj pa je odnesla tudi dr?avne zlate rezerve. Kmalu po nem?kem napadu sta na pomo? norve?ki voski prisko?ila britanski in francoski ekspedicijski korpus. Zavezni?ki vojski je ponovno uspelo osvoboditi nekatera strate?ko pomembna mesta, britanska mornarica pa je uni?ila ve?je ?tevilo nem?kih bojnih ladij. Vendar to Nemce ni kaj dosti zmotilo, saj so ?e v naslednjih tednih ponovno zavzeli vse pomembne polo?aje. Boji za norve?ko so trajali, do 10. junija 1940 ko so se bili zavezniki, zaradi dogajanj na drugih boji??ih, prisiljeni umakniti.
Bitka za Nizozemsko, Belgijo, Luksemburg in Francijo
[
uredi
|
uredi kodo
]
Nem?ki tanki med napredovanjem skozi Belgijo.
Desetega maja 1940 je druga svetovna vojna pre?la v popolnoma novo obdobje. Nacisti?na Nem?ija je napadla Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg (operacija
Primer Rumeni
), ter se nato usmerila proti Franciji (operacija
Primer Rde?i
). Slabo oboro?eni vojski nizozemske in Belgije nista bili kos dobro ute?eni nem?ki vojski, ki je na ravnicah zahodne Evrope uporabila novo revolucionarno taktiko
blitzkrieg
. Nizozemska je kapitulirala 15. maja, Belgija pa trinajst dni pozneje, kljub temu, da so ji na pomo? prisko?ile anglo-francoske enote. Ob kapitulaciji sta bili britanska in francoska armada v Belgiji in severni Franciji ?e obkoljeni, zato je bil izdan ukaz za za?etek operacije Dinamo, evakuacijo zavezni?ki ?et iz severne Francije. Po umiku britanskega BEF je francoska vojska ostala sama. Vsak odpor proti nem?kim silam je bil zaman, tako da so Nemci 14. junija brez boja vkorakali v
Pariz
. Francija je kapitulirala 21. junija 1940. Velika Britanija je tako ostala sama in izolirana,
Hitlerjeve
?elje o podpisu mirovnega sporazuma z Veliko Britanijo se niso uresni?ile zato je ukazal izvesti operacijo Morski lev, ki pa zaradi neuspele zra?ne bitke za Britanijo in preve? oslabljene nem?ke mornarice nikoli ni bila izvedena.
Zra?na bitka za Britanijo se je na presene?enje vseh kon?ala z nem?kim porazom, kar je pomenilo, da odpade tudi operacija Morski lev oz. napad na britansko oto?je. Po tem je na zahodni fronti zavladal relativen mir, ki pa so ga sem in tja zmotili napadi odporni?kih gibanj. Najbolj zloglasna so bila francoska odporni?ka gibanja, ki so Nemcem tekom vojne povzro?ala najve? ?kode, dostikrat pa se je zgodilo, da so se bojevala tudi sama med seboj. Odporni?ka gibanja v Belgiji, na Nizozemskem, Luksemburgu, Danski in Norve?ki so se lotila bolj pasivnega boja kot je bilo npr. skrivanje ube?nikov, vohunov, Judov, oro?ja, nasprotovanje ukazom okupatorja.
Po bitki za Britanijo se je Velika Britanija, kljub zaostrovanju vojne na morju, po?asi opomogla in je za?ela na?rtovati operacije za napad na celinsko Evropo. Med letoma 1941-1942 je bilo tako izvedenih ve? razli?nih vpadov na razli?ne konce okupirane Evrope, z namenom sovra?niku povzro?iti ?im ve? ?kode in pridobiti pomembne informacije. Leta 1941 so britanski komandosi izvedli ve? vpadov na Norve?ko, naslednje leto pa sta Francijo zaznamovali dve veliki zavezni?ki operaciji; napad na
Dieppe
in napad na doke v
St. Nazaire
. Tudi na novo ustanovljeni SOE in OSS nista po?ivale. Na celinsko Evropo sta s pomo?jo britanskega in ameri?kega letalstva pripeljala ve? sto agentov in ve? sto ton najrazli?nej?e vohunske opreme. Novembra 1942 so Nemci brez opozorila okupirali ?e ne okupiran del Francije, Francozi so na to odgovorili s potopitvijo bojnega ladjevja v
Toulonu
.
Leta 1943 so se Nemci za?eli zavedata, da bo slej kot prej pri?lo do ponovnega odprtja zahodne fronte, zato so za?eli ob atlantski obali postavljati
Atlantski zid
. Ta naj bi jih za??itil pred morebitno zavezni?ko invazijo iz morja. Zaradi vse ve?jega odpora lokalnega prebivalstva in vse ve?je zavezni?ke mo?i je zahodna fronta v mirnem ?asu, predvsem Francija, nase vezala ?tevilne enote, ki bi jih Nemci lahko uporabili na vzhodni fronti.
?estega junija 1944 je pri?el dan, ki ga je Evropa ?e dolgo ?akala. Na obalah
Normandije
so se izkrcale zavezni?ke ?ete in za?ele napredovati v notranjost Francije, kjer se je za?elo mu?no dvomese?no bojevanje za vsako hi?o, skedenj in polje. Nemci so bili nad krajem izkrcanja popolnoma presene?eni, saj so izkrcanje pri?akovali pri kraju
Pas-de-Calais
, kjer je razdalja med Veliko Britanijo in Francijo najkraj?a. Polo?aja v katerem so se zna?li Nemci po zavezni?kem izkrcanju niti
Rommel
ni moral ve? re?iti. Konec julija so zavezniki spro?ili operacijo Kobra s katero so se dokon?no prebili iz Normandije. Nemci pa so se kmalu zatem zna?li v pasti pri Falaisu, iz katere se je uspelo re?iti le pe??ici nem?ke vojske.
Bitka za Francijo, Belgijo in Nizozemsko
[
uredi
|
uredi kodo
]
Operacija Market-Garden, desant padalcev 82. zra?no-desantne divizije.
Petnajstega avgusta 1944 so se zavezniki v operaciji Zmaj izkrcali na jugu Francije med mestoma Toulon in
Cannes
. Tako so za?ele zavezni?ke ?ete napredovati v center Francije tudi iz juga. Odpor nem?ke vojske je bil po bitki za Falais izredno majhen, zato je napredovanje zavezni?kih ?et potekalo hitro in brez ve?jih te?av. ?tiri dni po izkrcanju se je v
Parizu
za?ela vstaja, ki se je po kratkotrajnih uli?nih bojih kon?ala ?est dni kasneje. Poveljnik mesta Dietrich von Choltitz se je raje vdal kot pa ubogal Hitlerjev ukaz, v katerem je ta zahteval da je mesto potrebno poru?iti do tal.
Z hitrim napredovanjem zavezni?kih ?et pa so se pojavile tudi te?ave z oskrbo, zato so zavezniki ustanovili
Red Ball Express
. To je bila nepretrgana kolona tovornjakov, ki so iz obal Normandije vse do boji??a preva?ali raznovrsten voja?ki material. Konec avgusta 1944 so se razdalje tako pove?ale, da je oskrbovanje boji??a postalo nemogo?e, zato je zavezni?ko poveljstvo ustavilo napredovanje enot. Po tednih mirovanja so zavezniki 17. septembra 1944 na Nizozemskem izvedli najve?jo zra?no desantno operacijo, ki pa se je zanje kon?ala katastrofalno. V naslednjih ?tirih mesecih vojne so zahodno fronto vzdol? okupirane Nizozemske in nem?ke meje zaznamovali ?tevili manj?i vendar izredno krvavi spopadi za strate?ke to?ke. Vojna je iz tedna v teden postajala podobna bojevanju iz
prve svetovne vojne
. Vse to se je spremenilo 16. decembra 1944, ko so Nemci na veliko presene?enje Ameri?anov spro?ili operacijo
Stra?a na Renu
. Ofenziva je resno na?ela zavezni?ko bojno mo?, vendar pa so imeli zavezniki veliko sre?o, saj je mo? ofenzive zaradi primanjkovanja materialnih sredstev hitro upadala, tako da so se razmere 15. januarja 1945 ?e stabilizirale.
Ameri?ke enote pre?kajo mejno reko Ren.
Bolj, kot so se zavezniki pribli?evali Nem?iji bolj so se boji zaostrovali. V drugi polovici februarja se je britanski armadi posre?ilo prebiti ?ez poplavljena polja okoli Nijmegena na Nizozemskem, Ameri?ani pa so pri?li do doline reke
Ren
. Da nebi zavezniki prekora?ili Rena so Nemci razstrelili vse mostove, razen enega. Most pri Remagenu je zaradi umikajo?e se nem?ke vojske ?e vedno stal, in to so zavezniki izkoristili. Sedmega marca 1945 je most po hudih bojih te?ko po?kodovan pristal v zavezni?kih rokah. S tem so bila zavezni?ki vojski, vrata v Nem?ijo naste?aj odprta. Najprej je padlo Porurje, kjer je bilo izdelanega najve? nem?kega oro?ja. V ujetni?tvo je ?lo ve? kot 300.000 nem?kih vojakov. Zavezni?ka armada se je nato usmerila proti reki
Elbi
, kjer se je 25. aprila sre?ala z ruskimi ?etami iz vzhodne fronte. Na svoji poti so zavezniki zavzeli;
Frankfurt
,
Kassel
, Magdeburg,
Halle
in
Leipzig
. Na severu pa so zavzeli mesti
Hamburg
in Wismar. Ameri?ke enote so se zna?le tudi na zahodu ?e?koslova?ke in severu Avstrije. Zadnji veliki nem?ki odpor je bil organiziran v mestih; Heilbronn, Nurnberg in Munchen, vendar branilci niso zdr?ali dolgo. V za?etku maja se je vojna na zahodni fronti nezadr?no bli?ala koncu. Petega maja se je na Bavarskem predala nem?ka armadna skupina G, dan prej pa so se Montgomeryu predale nem?ke sile iz nizozemske, severozahodne Nem?ije in danske. Vojne na zahodni fronti je bilo konec.
- "Druga svetovna vojna 1939?1945".
V:
Stoletje svetovnih vojn
. Ljubljana: Cankarjeva zalo?ba. (
COBISS
)
- (1981).
Stoletje svetovnih vojn
. Ljubljana: Cankarjeva zalo?ba.
- (1981).
Druga svetovna vojna
. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- (1970).
Druga svetovna vojna
. Ljubljana: Mladinska knjiga.