Stran je smernica slovenske Wikipedije. Sprejema jo velika ve?ina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti ob?asne izjeme . Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resni?no izra?ajo soglasje skupnosti . Kadar o tem niste prepri?ani, se najprej pogovorite na pogovorni strani .

Bli?njice WP:NV WP:VIRI WP:NAVAJAJ WP:NAVEDI WP:CITE

Jedrce: Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje zanesljiv vir . Na tej strani je razlo?eno, kako navajati vire.

Ta stran je slogovni vodnik in opisuje, kako v ?lankih navajati vire .

Pravilo Wikipedija:Preverljivost pravi, da je pripis vira potreben pri neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne . Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije ?ive?ih oseb glej Wikipedija:Biografije ?ive?ih oseb , ki je prav tako pravilo.

Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogo?e veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo!

• Za ve?jo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije.
• V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o prepisovanju .
• V dokaz, da urejanje ni izvirno raziskovanje .
• Da bo vsebina ?lankov bolj verodostojna in da jo bo lahko preveril vsakdo .
• Da bodo uporabniki lahko na?li dodatne zanesljive podatke o predmetu.
• Za prepre?evanje nesoglasij med urejevalci in njihovo odpravljanje , kadar se pojavijo.
• Da poskrbimo, da bo vsebina o ?ive?ih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z Wikipedija:Biografije ?ive?ih oseb .

Opomba: drugih ?lankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.

Ob dodajanju vsebine [ uredi | uredi kodo ]

Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.

Navajanje virov je ?e posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o dolo?eni stvari. Izogibajmo se zavajajo?ih besed , kot npr. ≫Nekateri pravijo, da ...≪?Na?e pisanje mora biti preverljivo : poi??imo dolo?eno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izra?anje na?ih lastnih mnenj ali za izvirno raziskovanje .

Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, ?e je le mogo?e, navedeni viri v sloven??ini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod.

Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odli?en na?in prispevanja k Wikipediji.

Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami [ uredi | uredi kodo ]

Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani na?li podatke, ki naj bi izvirali iz dolo?ene knjige. ?e se nismo sami prepri?ali, da so podatki resni?no iz te knjige, je na? vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost ?lanka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v ?lanku.

Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo ?li prelistavat celotne knjige, da bi se prepri?ali v verodostojnost podatkov.

Dodajanje vsebine biografijam ?ive?ih oseb [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Wikipedija:Biografije ?ive?ih oseb .

Biografije ?ive?ih oseb je treba iz pravnih in eti?nih razlogov ?e posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o ?ive?ih osebah se mora sklicevati na zanesljiv vir . Ne ?akajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo ? bodisi v ?lanku ali na pogovorni strani ? na negativno vsebino o ?ive?ih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo takoj odstranimo! Ne pustimo je v ?lanku in ne spra?ujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira.

Dobesedno navajanje [ uredi | uredi kodo ]

Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev ? ≫takole≪?? oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev ? ≫tu je tak 'navedek' kot zgled.≪?Pri dolgih navedkih si pomagajmo s predlogami za navajanje .

Slike [ uredi | uredi kodo ]

Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in oznako avtorskih pravic .

Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled:

Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)

Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled:

Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ...

Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence zahtevajo , da navedemo izvirnega avtorja.

Priimek, Ime. Naslov dela . Zalo?nik, Kraj leto. ISBN COBISS.

• Gik, Jevgenij Jakovljevi?. Математика на шахматной доске . Nauka, Moskva 1976. (v ru??ini) ( COBISS )

• Gik, Jevgenij Jakovljevi? Schach und Mathematik . Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nem??ini) ( COBISS )

• Nov?i?, Slobodan D. ?ah i matematika . Beograd 1986. (v srbohrva??ini)

• Petrovi?, Nenad. ?ahovski problem?: teorija ?ahovskih problema sa 650 primjera . Zagreb 1949. (v srbohrva??ini) ( COBISS )

• Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik . Dusseldorf 1966. (v nem??ini)

?e je vir dosegljiv v COBISS , lahko poi??ete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole:

{{COBISS|ID=123456789}}

?e imate podatek o identifikatorju digitalnega objekta (DOI - imajo ga predvsem znanstveni ?lanki , objavljeni na spletu), ga dodajte takole:

{{DOI|id=1234546}}

Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija predlog za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{ navedi splet }}, za knjige {{ navedi knjigo }}, za revije {{ navedi revijo }} ipd. (glej Kategorija:Predloge za navajanje ). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge.

Sprotno navajanje v besedilu (t.i. ≫inline citation≪?ali sprotni sklici) je za?eleno, saj je na ta na?in mo?no pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem ?lanku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev.

Sklici na koncu besedila [ uredi | uredi kodo ]

Sprotno navajanje se v ?lanku dose?e s HTML-ozna?evalcema <ref> in </ref> , ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <ref> naj se za?ne brez presledka tik za lo?ilom stavka s trditvijo, za zaklju?nim </ref> pa sledi presledek.

Zgled wikikode:

• [[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stali??em o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnej?e.<ref>To stali??e ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref>
• Pravica je ?love?ki izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...

Sistem omogo?a tudi pripisovanje ve? trditev istemu viru; v tem primeru je treba ozna?evalec <ref> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <ref name="poljubno_ime"> (zaklju?ni ozna?evalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapi?ite samo <ref name="poljubno_ime"/> (s po?evnico!), brez izpisa vira in zaklju?nega ozna?evalca. ?e ?elite navesti ve? kot en vir za isto trditev, za?nite takoj po zaklju?nem ozna?evalcu ( </ref> ) z novim za?etnim.

Vsi sprotni navedki se izpi?ejo v seznamu na koncu ?lanka v poglavju ≫Sklici≪?z uporabo predloge {{ sklici }}. Sistem prika?e sprotne navedke kot nadpisano ?tevilko (npr.  ^[1] ) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z razli?nimi kombinacijami sprotnih navedkov je ?lanek penicilini .

Kratki sklici [ uredi | uredi kodo ]

Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje:

Sonce je zelo veliko, <ref> Miller 2005, str. 23. </ref> toda luna je manj?a. <ref> Brown 2006, str. 46. </ref> Sonce je tudi zelo vro?e. <ref> Miller 2005, str. 34. </ref>

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," ''Scientific American'', 51(78) .
* Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press .

Takole izgleda v ?lanku:

Sonce je zelo veliko, ^[1] toda luna je manj?a. ^[2] Sonce je tudi zelo vro?e. ^[3]

Sklici

---

1. ^ Miller 2005, str. 23.
2. ^ Brown 2006, str. 46.
3. ^ Miller 2005, str. 34.

Viri

---

• Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", Scientific American , 51(78).
• Miller, Edward (2005). The Sun . Academic Press.

Skraj?ani sklici, ki v ?lanku namesto datumov izdaje raj?i uporabljajo naslove, izgledajo takole:

Sklici

---

1. ^ Miller, The Sun , str. 23.
2. ^ Brown, "Size of the Moon", str. 46.
3. ^ Miller, The Sun , str. 34.

Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina ?lanka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri ?lanki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je (Smith 2010, str. 1) se umesti v besedilo ?lanka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v splo?nih virih ( general reference ), npr. Smith, John. Naslov knjige . Cambridge University Press, 2010 . Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu ?lanka v poglavju "Viri".

V Wikipediji se uporablja ve? oblik kratkih sklicev; glej kratki sklici zgoraj.

Takole izgleda v polju za urejanje:

Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1) , toda luna je manj?a (Brown 2006, str. 2) . Sonce je tudi zelo vro?e (Miller 2005, str. 3) .
== Viri ==
* Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78) .
* Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press .

Takole izgleda v ?lanku:

Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manj?a (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vro?e (Miller 2005, str. 3).

Viri

---

• Brown, R (2006). "Size of the Moon", Scientific American , 51(78).
• Miller, E (2005). The Sun , Academic Press.

Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb ( footnotes ), sklici v oklepaju ume??eni pred poleg le?e?imi lo?ili kot je vejica ali pika.

Kdaj morate uporabiti sprotne sklice [ uredi | uredi kodo ]

Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za slede?e ?tiri tipe trditev:

Ostale smernice, predvsem kr?enje pravil o avtorskih pravicah , prepovedujejo vklju?evanje dolo?enih informacij, kot je prenatan?no parafraziranje, tudi ?e material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir.

Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipi?ni sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) ozna?ijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (?e ?lanek uporablja medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila ali kratke sklice , potem se medbesedilni sklici nana?ajo na to informacijo v skraj?ani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.)

Primeri [ uredi | uredi kodo ]

Knjige [ uredi | uredi kodo ]

Sklici na knjige tipi?no vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• naslov knjige v po?evni pisavi
• ?tevilka zvezka, kjer je to ustrezno
• kraj nastanka publikacije je neobvezen
• ime zalo?nika
• letnica objave
• poglavje ali ?tevilka strani, kjer je to ustrezno
• ?tevilki ISBN in COBISS , kjer je to mo?no

Sklici na poglavja v knjigi z razli?nimi avtorji tipi?no vsebujejo:

• ime avtorja
• naslov poglavja
• ime urednika knjige
• ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj)
• ?tevilka poglavja ali ?tevilka strani poglavja je neobvezno

?asopisni ?lanki [ uredi | uredi kodo ]

Sklici na ?lanke v ?asopish, revijah tipi?no vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• kompleten datum (pri mese?niku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije
• naslov ?lanka znotraj narekovajev
• ime ?asopisa v po?evni pisavi
• letnik, ?tevilka zvezka v letniku in ?tevilke strani
• DOI in/ali druge oznake, kjer je to mo?no

Spletne strani [ uredi | uredi kodo ]

Sklici na WWW strani tipi?no vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• naslov ?lanka znotraj narekovajev
• ime spletne strani
• datum objave
• ?tevilka strani (kjer je to uporabno)
• datum pridobitve podatkov (zahtevano, ?e je datum objave strani nepoznan)

Zvo?ni posnetki [ uredi | uredi kodo ]

Sklici na zvo?ne posnetke tipi?no vsebujejo:

• ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija
• ime oz. imena izvajalcev
• naslov pesmi ali zapisa v narekovajih
• naslov albuma v po?evni pisavi (kjer je to uporabno)
• letnica izdaje
• medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka)
• pribli?ni ?as v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno

Film, TV ali video posnetki [ uredi | uredi kodo ]

Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipi?no vsebujejo:

• ime re?iserja
• ime producenta, ?e je le-to pomembno
• imena glavnih igralcev
• za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih
• naslov filma ali TV serije v po?evni pisavi
• ime studia
• letnica objave
• medij (npr: film, videokaseta, DVD)
• pribli?ni ?as v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno

Povezovanje na Google Knjige [ uredi | uredi kodo ]

Google Knjige dovoljujejo direktno povezavo na strani knjig, kjer se knjigo lahko pregleduje. To se lahko zapi?e na ve? na?inov, s predlogami za navajanje ali brez njih:

• Rawls, John. A Theory of Justice . Harvard University Press, 1971, str. 18.
• Rawls 1971, str. 18 .
• Rawls 1971 , str. 18.
• Rawls 1971, str. 18 .

V urejevalnem oknu URL za str. 18 v A Theory of Justice izgleda takole:

• Rawls, John. [http://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.

Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, lo?ila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli ?lanka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med ?lanki - kako se lotimo variacij, si oglejte v slede?em poglavju.

Obstaja ve? slogov navajanja (nekateri ?lanki v Wikipediji uporabljajo slog APA , slog MLA , The Chicago Manual of Style , Author-date referencing , Vancouver sistem ali Bluebook ). Primere lahko najdete na Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga . ^[1]

?eprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, se izogibaj kateregakoli drugega numeri?nega formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi mo?ne nejasnosti katera ?tevilka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko 2002-06-11 , toda ne 11/06/2002 .

Razli?ni ?lanki uporabljajo razli?ne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v:

• ali ?lanek uporablja polne sklice, kratke sklice v opombah ali medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila ;
• kako je imenovano poglavje za skice , in ali so pojasnjevalne opombe v lo?eni skupini od sklicev;
• slog samih sklicev;
• ali sklici uporabljajo predloge za sklice;
• ali uporabljajo list-defined references .

Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli mo?nost; en ?lanek se v uporabi lahko razlikuje od drugega ?lanka. Kakorkoli, sklici znotraj danega ?lanka naj uporabljajo enoten slog.

Zato je v veliko pomo?:

• ko dodajate sklice, da se poskusite dr?ati enotnega sistema oz. sistema, ki je ?e uporabljen v ?lanku
• da izbolj?ate sklice z dodajanjem manjkajo?ih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem);
• da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splo?ne vire z medbesedilnimi sklici;
• da spremenite obstoje?e sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, ?e sklici v ?lanku niso skladni. ?e pride do spora, kateri slog je najbolj?i, uporabite slog prvega urejevalca ali za?nite razgovor na pogovorni strani;

Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izklju?no zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najbolj?i.

Kot je omenjeno pod ≫Katere informacije vklju?iti≪ , je koristno vklju?iti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav.

Izogibajte se vdelanim povezavam [ uredi | uredi kodo ]

Vdelane povezave na zunanja spleti??a naj se ne uporabljajo kot oblika sprottnega navajanja, ker zelo hitro zastarijo . Wikipedija je to omogo?ala v za?etnih letih ? npr. z dodajanjem povezave po stavku: [http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html], kar se prika?e kot: [1] . To ni ve? priporo?ljivo. Ustrezno zapisane povezave imajo prednost pred golimi povezavami, tudi ?e so gole povezave postavtljene med zna?ke ref : <ref>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</ref> . Ker je vsak sklic, ki ustrezno identificira vir, bolj?i od ni?esar, ne vra?ajte dobronamernega dodajanja delnih sklicev. Ti lahko ostanejo za?asno, vendar jih je treba ?im prej zamenjati s popolnimi, pravilno oblikovanimi sklici

Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za vstavljanje zunanjih povezav v vsebino ?lanka, npr.: ≫ Apple Inc. je oznanil svoj najnovej?i izdelek ...≪ .

Priro?ne povezave [ uredi | uredi kodo ]

Priro?na povezava je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija ?asopisnega ?lanka, ki ni ve? na voljo na spleti??u ?asopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priro?nih povezav je treba razumno preveriti, da je priro?na kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne kr?i avtorskih pravic izvornega objavitelja. To?nost je mogo?e predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spleti??e.

Pri akademskih virih je priro?na povezava obi?ajno ponatis, ki ga zagotovi odprti repozitorij , npr. avtorjeva univerzitetna knji?nica ali institucionalni repozitorij . Take povezave na zeleni odprti dostop so na splo?no bolj za?elene od neprostih virov, za??itenih s pla?ilnim zidom ali druga?e.

Kadar gosti kopijo gradiva ve? spleti??, izberite priro?no povezavo spleti??a, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma Wikipedija:Nepristransko stali??e in Wikipedija:Preverljivost .

Ozna?evanje dostopnosti [ uredi | uredi kodo ]

?e va? vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knji?nicah, arhivih ali zbirkah. ?e je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpolo?ljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (?eprav ne nujno zanesljivosti ): navedba ?tevilke ISBN ali OCLC ; povezava na verodostojen ?lanek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno jedrnato in v kontekstu.

Povezave na vire [ uredi | uredi kodo ]

Pri viru, ki je na voljo v tiskani obliki , kot mikrofilm in/ali na spletu, ve?inoma ni treba navesti, katerega berete. ?eprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splo?no ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je ProQuest , EBSCOhost ali JSTOR , ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naro?ilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vklju?en del gesla. Lahko pa navedete DOI , ISBN ali drug enoli?ni identifikator, ?e je na voljo. ?e objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva pla?ila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. ?e vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi ?e je dostop omejen.

Prepre?evanje in popravljanje mrtvih povezav [ uredi | uredi kodo ]

Da prepre?ite mrtve povezave , so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni ?lanki imajo identifikator digitalnega objekta (DOI); stabilno trajno povezavo imajo tudi nekateri spletni ?asopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju ?lanka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. Wayback Machine ( https://web.archive.org/save ) ali archive.today ( https://archive.today ), so precej preproste za uporabo.

Ne izbri?ite sklica zgolj zato, ker URL ne dela. Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, ?e je to mogo?e. ?e naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine ?lanka, sledite naslednjim korakom:

1. Potrdite stanje : Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj za?asno nedelujo?a. Preglejte spleti??e, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je "Is it down right now?" .
2. Preverite spremenjeni URL v istem spleti??u : Strani so v istem spleti??u pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spleti??a s sporo?ilom o povezavi ima morda polje ≫Iskanje≪. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogo?ajo uporabo klju?ne besede ≫site:≪. Zgled: site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije" .
3. Preverite spletne arhive : Obstajajo ?tevilne storitve spletnega arhiviranja (za celoten seznam glejte en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia ); pove?ite na njihov arhiv, ?e je na voljo.

?e je na voljo ve? arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ( |access-date= ). ?e ta parameter ni dolo?en, lahko prei??ete zgodovino redakcij ?lanka , da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v ?lanek.

Pri ve?ini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri |archive-url= , |archive-date= in |url-status= . Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter |url-status=dead . To ohrani izvorno mesto povezave za referenco.

Opomba: Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18?mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato po?akajo ~24 mesecev po prvi ozna?itvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splo?no ozna?iti z {{ dead link |date=maj 2024}} , da je mogo?e oceniti, kako dolgo je povezava mrtva.

4. Odstranite priro?ne povezave : ?e je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, ?asopisni ?lanek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakr?en je.
5. Poi??ite nadomestni vir : Prei??ite splet glede citiranega besedila, naslova ?lanka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spleti??e ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomo? pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vklju?no z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poi??ite druga?en vir, ki pravi enako kot obravnavani vir.
6. Odstranite brezupno izgubljene spletne vire : ?e gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki in ?e ni arhivirane razli?ice spletne strani (po?akajte ~24?mesecev) ter ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, ?teje kot nepreverjeno, ?e ni podprto z drugim sklicem. ?e se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko ozna?ite z {{ navedi vir }} . Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo.

• Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga ? seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev
• Wikipedija:Spletni viri - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu
• Wikipedija:Zunanje povezave ? informacije o Zunanjih povezavah
• Predloga:Navedi splet
• Predloga:Navedi knjigo