Leta
2003 je
Evropo
prizadel najhuj?i
vro?inski val
po letu 1540. Med najbolj prizadetimi obmo?ji so bile dr?ave zahodne in srednje Evrope. Najve?je posledice je utrpela
Francija
, hudo prizadete pa so bile tudi
Portugalska
,
Nizozemska
,
?panija
,
Italija
,
Nem?ija
,
Nizozemska
,
Zdru?eno kraljestvo
in
Irska
. Najbolj vro?e
poletje
je prineslo hude zdravstvene te?ave,
naravne nesre?e
in s tem tudi gospodarsko ?kodo. Skupno ?tevilo ?rtev vro?inskega vala pa se je pribli?alo 70.000.
Razlika od povpre?ne temperature v letih 2000, 2001, 2002 in 2004 za obdobje med 20. julijem in 20. avgustom 2003
[1]
Po navedbah Francoskega nacionalnega in?tituta za zdravje so v Franciji so zabele?ili 14.802 smrtna primera povezana z vro?inskim valom (predvsem starej?ih oseb). Do ve?ine smrtnih primerov je privedlo neznanje odzivanja na visoke
temperature
(npr.
dehidracija
), ker ljudje na splo?no niso vajeni tak?nih poletij. Ve?inoma so vajeni blagih poletij in zato tudi niso znali odreagirati. Ve?ina domov je grajenih iz
kamna
,
betona
ali
opek
, ki se na?eloma ?ez dan ne segrejejo mo?no in pono?i oddajajo minimalno toploto, zato pa tudi obi?ajno nimajo v domovih klimatskih naprav. Med vro?inskim valom pa prihaja do tega, da temperature ostajajo visoke tudi ?ez no?, kar prepre?uje naravni ohlajevalni cikel. Starej?e in zdravstveno ?ibkej?e osebe, ki so bile med vro?inskim valom same, so se te?je prilagodile nenadnim spremembam kot tisti, ki so imeli pogoste stike z dru?ino ali zdravstveno oskrbo.
Na
Portugalskem
je bilo ocenjeno, da je umrlo od 1.866 do 2.039 ljudi zaradi vro?inskega vala. 1. avgusta 2004 je bil celo zabele?en najbolj vro? dan v zadnjem stoletju. No?ne temperature so krepko presegale 30 °C. Istega dne ob zori se je razvila huda nevihta v ju?nej?emu delu dr?ave. V naslednjem tednu je pri?lo do veliko gozdnih po?arov zaradi mo?nega ju?nega
vetra
in
vro?ine
. V
po?arih
je bilo uni?enih 5 % kmetijskih povr?in in 10 %
gozdnih
povr?in, zabele?ili so pa tudi 18 smrtnih ?rtev. V Amareleji so takrat zabele?ili temperature celo do 48 °C.
Na
Nizozemskem
so tudi imeli hude posledice vro?inskega vala, ki pa ni dosegal rekordnih vrednosti. Zabele?enih je bilo 1.500 smrtnih ?rtev, prav tako starej?ih oseb. Najbolj vro? dan je bil zabele?en 7. avgusta v Limburgu in sicer 37,8 °C kar pa je hladneje od rekordne vrednosti 40.8 °C leta 1704.
V
?paniji
so ob?utili ta vremenski pojav veliko bolj na severnem delu ?panije kot pa na ju?nem. Zaradi vro?inskega vala naj bi po navedbah umrlo 141 oseb. Izmerili so nove rekordne oz. zelo visoke vrednosti temperature. V Sevilli so izmerili kar 45,2 °C.
Italija, Nem?ija, ?vica, Velika Britanija, Irska:
[
uredi
|
uredi kodo
]
Kot v prej?njih primerih je vro?inski val hudo prizadel tudi slednje dr?ave. Visoke temperature so povzro?ile probleme pri starej?ih in obolelih ljudeh, kar je prineslo tudi smrtne ?rtve. Visoke temperature pa so povzro?ile tudi druge naravne nesre?e, v Italiji, Nem?iji so bile posledice su?e. Ker ni bilo de?ja, se je re?ni vodostaj zni?al. V Nem?iji je bil celo onemogo?en ladijski prevoz po rekah Donavi in Elbi. V ?vici je pri?lo celo do nenadnih poplav zaradi tajanja ledenikov v Alpah.
Posledice v poljedelstvu
[
uredi
|
uredi kodo
]
Najve?je probleme na kmetijskem podro?ju je seveda povzro?ala
su?a
. Najbolj so bile prizadete so bile polj??ine, kot je
p?enica
. V dolo?enih dr?avah se je pridelek zmanj?al povpre?no za 5?10 %, v nekaterih tudi ve? (npr. Francija 20 %). Skupna proizvodnja p?enice v EU se je zmanj?ala kar za 10 % kar pomeni 10 milijonov ton pridelka manj.
Vro?inski val tudi mo?no pospe?uje dozorevanje grozdja, ker toplota dehidrira grozdje, kar pomeni tudi bolj koncentriran ≫sok≪. Do sredine avgusta je grozdje v nekaterih vinogradih ?e doseglo svojo nominalno vsebnost sladkorja. Zaradi tega in kasneje de?evnega vremena se je trgatev za?ela mnogo prej kot obi?ajno (na primer sredi avgusta na obmo?jih, ki jih obi?ajno po?anjejo v septembru).