Verona
Ob?ina (comune)
Citta di Verona
V smeri urinega kazalca od leve proti desni: pogled na Piazza Bra iz arene, Julijina hi?a, Arena, Ponte Pietra, kip Madonne vodnjaka na Piazza Erbe, pogled na Piazza Erbe iz stolpa Lamberti
Zastava
Verona Geografski polo?aj v Italiji
Koordinati : 45°26′N 10°59′E  /  45.433°N 10.983°E  / 45.433; 10.983
Dr?ava	Italija
De?ela	Bene?ija
Pokrajina	Verona (VR)
Frazioni	Avesa, San Michele Extra, San Massimo all'Adige, Quinzano, Quinto di Valpantena, Poiano di Valpantena, Parona di Valpolicella, Montorio Veronese, Mizzole, Marchesino, Chievo, Ca di David e Moruri
Povr?ina
? Skupno	206,63 km 2
Nadm. vi?ina	59 m
Prebivalstvo   (30. junij 2019)
? Skupno	258.840
? Gostota	1.300 preb./km 2
Demonim	Veronesi ali Scaligeri
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Po?tna ?tevilka	37100
Klicna koda	045
Zavetnik	Sveti Zenon Veronski
Dan	12. april
Spletna stran	[ Official website Official website ]
Unescova svetovna dedi??ina
Kriterij	Kulturni: (ii), (iv) [1]
Referenca	797
Vpis	2000 (24. zasedanje )
[ uredi v Wikipodatkih ]

Verona je mesto v severni Italiji , glavno mesto Veronske pokrajine v de?eli Bene?iji (Veneto) ter sede? ?kofije Verona .

Verona je mesto ob reki Adi?i v Bene?ki de?eli ( Veneto ) na severu Italije, z okoli 260.000 prebivalci in eno od sedmih gastronomskih okolij v regiji. To je druga najve?ja mestna ob?ina v regiji in tretja v severovzhodni Italiji. Metropolitansko obmo?je Verone pokriva 1426 km² in ima 714.274 prebivalcev. ^[2] Zaradi svoje umetni?ke in kulturne dedi??ine, ve? letnih sejmov, opernih predstav v Areni, starodavnem rimskem amfiteatru, je ena glavnih turisti?nih destinacij severne Italije.

Mesto je bilo vpisano na seznam Unescove svetovne dedi??ine , zaradi urbane strukture in arhitekture.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Natan?nega podatka o izvoru imena in letnici nastanka ni. Veronia je bila evgansko mesto ?e leta 550 pr. n. ?t. Okoli leta 300 pr. n. ?t. je pri?la pod rimsko oblast. V 1. stoletju pr. n .?t. je bila Verona ?e rimska kolonija, del tega pa je postala leta 49 pr. n. ?t. Po padcu Vzhodnorimskega cesarstva je bila pod razli?nimi vplivi ( Langobardi , Franki itd.), predvsem zaradi svoje lege.

Mesto je postalo pomembno, ker je bilo na kri?i??u ve? poti. Flavius Stilicho je premagal Alarica I., kralja Vizigotov v letu 403. Leta 489 so Verono zasedli Ostrogoti. Ostrogotski kralj Teoderik Veliki (* 454 - † 526) je zgradil pala?o in jo po irski legendi imenoval Verona. Ostrogoti so vladali obmo?ju vse do prihoda Langobardov.

Leta 569 je Verono zavzel Alboin (*530 ? † 28. junij 572), kralj Langobardov in je bilo drugo najpomembnej?e mesto v kraljestvu. Adalgisus, sin Desideriusa, se je v letu 774 brezupno branil pred Karlom Velikim , ki je uni?il Lombardsko kraljestvo. Verona postane prebivali??e kraljev Italijanskega kraljestva, sede? vlade pa mesto postane z dru?ino grofa Miloja, mati?nih grofov San Bonifacio. Od leta 880 - 951 sta bivala v Veroni dva Berengarija.

V 12. stoletju je Verona postala svobodno mesto, zavarovano z 48 obrambnimi stolpi. V letih 1226 ? 1259 je bilo mesto v rokah samodr?ca Ezzelina da Romana ; ta je leta 1257 na ravnici pred Verono pobil 11000 prebivalcev Padove . Po njegovi smrti je oblast prevzela dru?ina Scaligeri, ki so mestu vladali med letoma 1260 in 1387. Bili so veliki podporniki umetnosti in meceni tedanjim umetnikom. Z vojnimi gro?njami ali napadi je Verona dobila oblast nad Padovo ( 1328 ), Trevisom ( 1308 ) in Vicenzo . Alberta (1277-1302), kapetana, ki se je nenehno boril proti grofom San Bonifacio, je podpirala dru?ina d'Este. Njegovi sinovi, Bartolomeo, Alboino in Cangrande I., si razdelijo oblast (1308). Slednji je bil velik bojevnik, princ in mecen, bil je za??itnik Danteja , Petrarce in Giotta . Alberta je nasledil Mastino II. (1329-1351), sin Alboina, ki je nadaljeval stri?evo politiko. Osvojil je ?e Brescio leta 1332, Parmo 1335 in Lucco 1339. Za francoskim kraljem je bil najbogatej?i v tistem ?asu. Vendar se je proti njemu za?ela postavljati mo?na koalicija ? leta 1337 predvsem Benetke in Firence oziroma Visconti , d'Este in Gonzaga . Po triletni vojni je bila vladavina dru?ine Scaligeri omejena samo na Verono in Vicenzo.

Mastinov sin Cangrande II. (1351-1359) je vladal kot tiran . Ubil ga je njegov brat Cansignorio (1359-1375), ki je olep?al mesto s pala?ami, uredil akvadukte in mostove ter ustanovil mestno zakladnico. Cansignorio je ubil starej?ega brata, njega samega pa je ubil brat Antonio (1375-87). S tem je razburil prebivalce in ko mu je Gian Galeazzo Visconti napovedal vojno, so mu obrnili hrbet. 19. oktobra 1387 (to je leto znamenite bitke za Castagnaro) je pobegnil in s tem je bilo konec nadvlade dru?ine Scaligeri. Antoniov sin Canfrancesco della Scala se je neuspe?no hotel vrniti v Verono leta 1390.

Guglielmo (1404), sin Cangrandeja II. je imel ve? sre?e, ob podpori ljudi je Verono popeljal izpod Milana, vendar je umrl deset dni po tem uspehu, Verona je nato pripadla Benetkam (1405). Do leta 1405 so Veroni vladali milanski Viscontiji.

Od leta 1508-1517 je bilo v mestu, ki mu je vladal cesar Maksimilijan I. veliko izbruhov kuge, najhuj?e je bilo med letoma 1629-1633. V Veroni naj bi med letoma 1630-1631 umrlo 33.000 ljudi (od skupno 54.000). ^[3]

Leta 1776 se je v Veroni razvila umetnost zvonjenja z zvonovi imenovana Sistema Veronese .

Leta 1797 je Verono okupiral Napoleon , a ga je na velikono?ni ponedeljek ljudstvo pregnalo. Napoleon je po tem prekinil vladavino Bene?ke republike. Verona je postala del avstrijskega ozemlja, ko je Napoleon podpisal pogodbo v Campo Formio v oktobru leta 1797. Avstrijci so prevzeli nadzor nad mestom na 18. januarja 1798. Leta 1805 je s pogodbo iz Pressburga dobil del od Avstrije, ki pa se je ponovno vrnil Avstrijcem po porazu Napoleona leta 1814, ko je postala del Avstroogrske tudi Kraljevina Lombardija - Bene?ija. Leta 1866 po ?estih tednih vojne (bitka pri Konigratzu), je Verona, skupaj s preostalim delom Bene?ije, postala del Italije.

Vzpon fa?izma je dodal ?e eno temno poglavje v zgodovino Verone. Serija antisemitskih zakonov iz leta 1938 in po invaziji nacisti?ne Nem?ije leta 1943, so se vr?ile deportacije v nacisti?na koncentracijska tabori??a . Avstrijska trdnjava (danes cerkev Santuario della Madonna di Lourdes ), se je uporabljala za zapor in mu?enje zavezni?kih vojakov, Judov in antifa?istov, posebej po 1943, ko je Verona postala del italijanske republike. Nasilje se je kon?alo ?ele z osvoboditvijo s strani zavezni?kih vojakov in partizanov leta 1945.

Po drugi svetovni vojni , ko je Italija postala ?lanica NATO pakta, je Verona ponovno pridobila svoj strate?ki pomen zaradi bli?ine ?elezne zavese. Mesto je postalo sede? SETAF (Ju?no evropske zavezni?ke kopenske sile), zato je bila tukaj med celotnim obdobjem hladne vojne mo?na voja?ka prisotnost, ?e posebej ameri?ke vojske, ki se zmanj?uje ?ele v zadnjih letih.

Zdaj je Verona pomembno in dinami?no mesto, zelo dejavna na podro?ju gospodarstva. Zaradi svoje zgodovine je zelo pomembna turisti?na atrakcija, kjer Rimska preteklost ?ivi z ramo ob rami z Verono iz srednjega veka.

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Verona ima vla?no subtropsko podnebje, zna?ilno za severno italijansko notranjo ravnico, z vro?imi poletji in mrzlimi, vla?nimi zimami. Delno vpliva na mesto skoraj sredozemsko podnebje Gardskega jezera. Relativna vla?nost je visoka skozi vse leto, ?e posebej v zimskem ?asu, ko pogosto nastaja megla.

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

V letu 2009 je v Veroni prebivalo 265.368 ljudi, od tega 47,6 % mo?kih in 52,4 % ?ensk. Mladoletnih oseb (otroci, stari 0-17) je bilo skupaj 16,05 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 22,36 %. To se lahko primerja z italijanskim povpre?jem 18,06 % (mladoletniki) in 19,94 % (upokojenci). Povpre?na starost prebivalcev Verone je 43 let, v primerjavi z italijanskim povpre?jem 42 let. Med letoma 2002 in 2007 se je ?tevilo prebivalcev pove?alo za 3,05 %, medtem ko se je v Italiji pove?alo za 3,85 %. ^[4] Sedanja stopnja rodnosti v Veroni je 9,24 rojstev na 1000 prebivalcev, v primerjavi z italijanskim povpre?jem 9,45 rojstev.

Leta 2009 je 87 % prebivalstva Italijanov. Najve?ja skupina priseljencev prihaja iz drugih evropskih dr?av (najve?ji iz Romunije) 3,60 %, Ju?ne Azije 2,03 % in Podsaharske Afrike 1,50 %. Mesto je prete?no katoli?ko, vendar je zaradi priseljevanja zdaj nekaj pravoslavnih kristjanov, muslimanov in hindujcev.

Glavne znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi vrednosti in pomena ?tevilnih zgodovinskih zgradb, je bila Verona uvr??ena na Unescov seznam svetovne dedi??ine. Verona je ohranila ?tevilne anti?ne rimske spomenike. Mnogo njenih zgodnjih srednjeve?kih zgradb je bilo uni?enih ali mo?no po?kodovanih v potresu 3. januarja 1117, kar je imelo za posledico obse?no obnovo romanske arhitekturne dedi??ine. Iz Karolin?kega obdobja Versus de Verona vsebuje pomembne opise Verone v za?etku srednjega veka.

Rimska arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

Naselje rimske vojske, ki je zdaj sredi??e mesta, se je gradilo iz pravokotnih ulic v smereh cardo (sever-jug) in decumanus (vzhod-zahod). Ta struktura je danes jasno vidna iz zraka. Staro rimsko mesto je s svojimi kamnitimi cestami ve?inoma skrito pred pogledi saj le?i skoraj nedotaknjeno pribli?no 6 m pod povr?jem. Ve?ina pala? in hi? je zgrajena na rimskih ostankih in so le redko dostopni javnosti. Danes je na tem mestu Piazza delle Erbe.

Verona je znana po rimskem amfiteatru . Arena je na najve?jem trgu na Piazza Bra . Zgrajena okoli leta 30 n. ?t., je tretja najve?ja v Italiji po rimskem Koloseju in Areni v Capui (Neapelj). Meri 139 m v dol?ino in 110 m v ?irino in je lahko sprejela 25.000 gledalcev na 44 vrstah marmornih sede?ev. Gladiatorske igre Ludi so pritegnile gledalce tudi izven mesta. V 5. st. je cesar Honorij prepovedal tovrstne igre. Pomembno obnovo je do?ivela ?e v 16. stoletju. Sedanja dvonadstropna fasada je pravzaprav notranja podpora vrstam s sede?i. Je le del prvotnega zunanjega obodnega zidu v belem in ro?natem apnencu iz Valpolicella . Notranjost je zelo impresivna in prakti?no nedotaknjena in je v uporabi ?e danes za javne prireditve, sejme, gledali?ke predstave in operne predstave poleti. Leta 1913 so v njej izvedli Verdijevo Aido.

V mestu je tudi rimsko gledali??e . To gledali??e, ki je bilo zgrajeno v 1. stoletju pr. n. ?t., dolga stoletja ni bilo aktivno in je bilo predelano za zagotavljanje stanovanj. V 18. stoletju je Andrea Monga, bogat Veron?an, kupil vse hi?e, ki so bile zgrajene v gledali??u in jih poru?il ter ohranil spomenik. Nedale? od njega je Ponte di Pietra , kamniti rimski most ohranjen do danes.

Arco dei Gavi (Gavijev slavolok) je bil zgrajen v 1. stoletju na?ega ?tetja. Znano je tudi ime graditelja (arhitekt Lucius Vitruvij Cordone) vgravirano na njem, kar je redek primer v arhitekturi tega ?asa. Prvotno je skozi vodila glavna rimska cesta v mesto, zdaj je to Corso Cavour . Poru?ilo so ga francoski vojaki leta 1805 in je bil obnovljen leta 1932.

V bli?ini so Porta dei Borsari , slavolok na koncu Corso Porta Borsari . To je pro?elje vrat iz 3. stoletja, del prvotnega rimskega mestnega obzidja. Napis je datiran 245 n. ?t. in ka?e tudi ime mesta, kot Colonia Verona Augusta . Skozi slavolok pelje cesta Corso Porta Borsari in je original Via Sacra rimskega mesta. Danes je obzidana z ve? renesan?nimi pala?ami in starodavno cerkvijo Sv. Apostolov, le nekaj metrov od Piazza delle Erbe .

Porta Leoni iz 1. stoletja pr. n. ?t. predstavljajo del vrat rimskega mesta. Znaten dele? ?e stoji kot del stene stavbe iz srednjega veka. Ulica sama je odprto arheolo?ko najdi??e z ostanki prvotne rimske ulice, ki je vidna nekaj metrov pod nivojem dana?nje ceste. Vrata imajo majhen dvor varovan s stolpi.

• 
  Veronsko obzidje
• 
  Arena
• 
  Porta Leoni

Srednjeve?ka in kasnej?a arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

Piazza delle Erbe v bli?ini rimskega foruma sta prezidala Cangrande I. in Cansignorio della Scala, veronski vojvoda, pri ?emer sta uporabila material iz rimskih term in vil (marmorne bloke in kipe). Danes je to osrednji dru?abni trg poln najrazli?nej?ih lokalov, tudi mestna tr?nica. Trg je obdan z reprezentan?nimi pala?ami, na njem stoji tudi nekaj spomenikov ( Markov steber z bene?kim levom - 1528) in vodnjak imenovan Madona Verona in je anti?nega izvora. Na severu je baro?na pala?a Maffei (1668) okra?ena z balustrado s kipi.

Arco della Costa lo?i Piazza dei Signori od trga Erbe. Na sredini Piazza dei Signosi je Dantejev spomenik iz leta 1865. Trg zapira sodna pala?a ( Palaco dela Ragione ) iz 14. stoletja z zunanjim stopni??em iz obdobja renesanse (1446-50) in 84 m visok stolp Torre dei Lamberti . Druga stavba je renesan?na Loggia del Consiglio , ki je zgoraj okra?ena s freskami in kipi pomembnih Rimljanov ( Katul , Plinij in arhitekt Vitruvij ). Pomembna zgradba je ?e Palazzo del Capitano in zraven romanska cerkev Santa Marina Antica , ki je v 13. st. postala cerkev Scaligerijev, v njej je tudi ?est grobnic, lep primer gotskega kiparstva.

Majhna romanska bazilika San Lorenzo je ena izmed najlep?ih in najpomembnej?ih v mestu. Izvira iz okoli leta 1177 in je zgrajena na mestu starokr??anske cerkve, katere nekateri fragmenti so e vidni. Cerkev je zgrajena iz izmeni?nih skladov opeke in kamna in ima dva valjasta stolpa in spiralno stopni??e do ?enske galerije. Notranja atmosfera je precej stroga, vendar ?e vedno tiha in mirna. Progasti pasovi iz kamna in opeke in ljubki oboki dopolnjujejo ambient.

Castelvecchio je trdnjava s pala?o, ki jo je dogradil Casagrande II. (1355-75) in stoji na desnem bregu Adi?e. Na re?ni strani pala?e je originalni spomenik Casagrandeja I. na konju iz 14. stoletja. V gradu je v izgnanstvu kot gost med letoma 1301-1304 ?ivel Dante in napisal tretji del Bo?anske komedije - Raj.

Z razponom 48,70 m je bil segmentni lo?ni most Ponte Scaligero , ob njegovem nastanku v letu 1356 - 1376, najve?ji lo?ni most na svetu. Povezuje pala?o in levi breg Adi?e. Zanimivo je, da je vsak obok manj?i oziroma ni?ji. V bli?ini je bil med letoma 1840 - 1861) avstrijski Arzenal. Med drugo svetovno vojno, to je leta 1945 so ga Nemci razstrelili. Obnova je bila precej te?avna, saj so morali za?asno premakniti tok reke.

Bazilika svetega Zena [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Bazilika san Zeno, Verona .

Bazilika svetega Zena velja za enega najve?jih dose?kov romanske arhitekture v severni Italiji. Prvotno je na tem mestu stala kapela in samostan v obmo?ju zgodnjekr??anskega pokopali??a v bli?ini Via Galica . Stala je nad grobom svetega Zena, rojenega v Afriki, ki je bil med letoma 362 in 380 veronski ?kof. Ostanki menda stojijo v obmo?ju dana?njega kri?nega hodnika. Zaradi velikega obiska romarjev je kapela kmalu postala premajhna. Pipin Mali (sin Karla Velikega) je dal med letoma 805 in 806 zgraditi ve?jo cerkev in zraven ?e samostan. V novo cerkev 21. maja 807 so prenesli tudi truplo svetnika. V letu 963, v ?asu Mad?arske invazije, je bila uni?ena. Znova so jo kot baziliko zgradili v ?asu cesarja Otona I. in ?kofa Rateria leta 983. Prva obnova in raz?iritev je sledila v 11. st. Leta 1117 jo je po?kodoval potres , zatem so jo do leta 1138 spet obnovili. ?e ve?krat so jo obnavljali: med letoma 1217 - 1225 kri?ni hodnik in portal samostana, glavne stopnice iz 16. st., ki povezujejo spodnjo in zgornjo cerkev so obnovili leta 1870. Leta 1770 je bil ukinjen samostan, leta 1806 je cerkev postala farna cerkev.

Dana?nja zgradba je tretja te vrste, zgrajena med letoma 1123-1135 in je tipi?na romanska. Fasada dominira velikemu trgu in ima lep 72 m visok zvonik (zgrajen med 1045 in 1173), ki ga omenja Dante v Canto 18 v Vicah v Bo?anski komediji , na levi strani pa obrambni stolp. Cerkev ima v tlorisu obliko latinskega kri?a in je triladijska. Fasada je tipi?na za romanske zgradbe - vodoravne plasti svetlega tufa in temne opeke. Ro?nat veronski kamen daje topel zlat sijaj in zadr?ana linija stebrov, stolpcev, vencev in galerija dvojnih oken na fasadi izra?a harmoni?no eleganco. Velika okenska rozeta je izvedena kot Kolo sre?e (Brolototo, 1217-1225). Portalni baldahin podpirata dva stebra s stiliziranima levoma (mojster Nicolo, 1138). V prekladi nad portalom so izklesani meseci v letu, v luneti je portret svetega Zena in me??anov, v frizu pa scene iz svetnikovega ?ivljenja. Vsaka stran na vratih je okra?ena z 18 bas- reliefnimi plo??ami svetopisemskih prizorov (leva stran iz Nove zaveze - konec 11.st.-za?etek 12. st., desna iz Stare zaveze - druga polovica 12. st.), notranji deli bronastih vrat imajo 48 primitivnih, a odlo?nih biblijskih upodobitev iz ?ivljenja svetega Zena. Pomen nekaterih prizorov je neznan, vendar gre za izredno ?ivahno, barbarsko energijo likov, ki je odli?na me?anica tradicionalnih in otonskih vplivov. Levo krilo je iz leta 1030, desno je 100 let mlaj?e. Na obeh straneh vrat so marmorne plo??e iz leta 1140 na katerih je upodobljeno Kristusovo ?ivljenje na levi, na desni pa zgodovina stvarjenja.

Notranjost cerkve je razdeljena na spodnjo cerkev, ki obsega pribli?no 2/3 strukture in zgornjo cerkev, ki zaseda preostanek. Stene so prekrite s freskami iz 12. in 15. stoletja. Strop glavne ladje je lesen, grajen kot ladijski gredelj in je veli?asten primer stropa takega tipa. Prezbiterij je dvignjen nad nivo glavne ladje, dostopen po stopnicah in le?i nad grobnico. Ograja med korom in osrednjim delom ladje imenovan Lettner , je okra?ena s kipi Kristusa in apostolov (za?etek 13. st.), oltar je delo Francesca Torbida, na oltarju je triptih Andrea Mantegne iz 15. stoletja, ki prikazuje Marijo z detetom, sveto Ano, svetim Zenom, svetim Sebastjanom in svetim Kri?tofom . Le zgornji sliki so original, ostalo so leta 1797 odnesli Francozi in nikoli vrnil. Razpelo je delo Lorenza Veneziana, porfirni kelih je vzet iz rimskega kopali??a in osmerokotna krstilnica iz 13. stoletja so poleg oltarja, najpomembnej?a dela v cerkvi. Na Visokem oltarju so sarkofagi veronskih ?kofov Sv. Lupicinus, Lucillus in Crescentianus. Na levi strani apside , nad vhodom v zakristijo , je prizor Kri?anja ?ole Altichiero, v mali levi apsidi je rde? marmorni kip svetega Zena iz 12. stoletja.

Obokana kripta podprta z 49 stebri v osmih vrstah, ki so posledica rekonstrukcij cerkve, vsebuje grobnico svetega Zena, prvega ?kofa v Veroni ter grobnice ve? drugih svetnikov. Na vhodnih lokih so izklesane dekoracije s fantazijskimi in po?astnimi ?ivalmi lokalnega kiparja Adamina da San Giorgia. Kripta je bila obnovljena v 13. in 16. stoletju.

Bazilike se dr?i samostan, ki je bil postavljen v 9. stoletju nad starej?im. Od prvotne zgradbe, uni?ene v napoleonskih vojnah, je ostal le ope?ni stolp in del samostana. Prvotno je bil ?e en stolp in opatova pala?a, ki je bila dolgo ?asa uradno mestno prebivali??e cesarjev Svetega rimskega cesarstva . Leta 1980 so pri obnovi odkrili freske iz 12. do 15. stoletja. Lepo je ohranjen kri?ni hodnik. V cerkvi se nahaja tudi grobnica italijanskega kralja Pipina Malega (777-810).

• 
  Glavno pro?elje
• 
  Srednja ladja, pogled zgoraj proti prziteriju, spodaj grobnica
• 
  Del glavnih vrat z reliefnimi plo??ami
• 
  Samostanski del

Duomo [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Veronska stolnica .

Duomo (Stolnica) le?i prav na okljuku reke Adi?e, posve?ena Sveti Mariji Vnebovzeti . Gradnja se je za?ela leta 1139. V ?asu Rimskega imperija je na tem mestu stala vila s termalnim kopali??em, morda tudi manj?i tempelj. Prva kr??anska cerkev je stala tam, kjer je danes cerkev Sv. Elene. Sveti Zeno, veronski nad?kof, je med letoma 362 - 380 zgradil ve?jo baziliko, ki je bila poru?ena v 7. stoletju verjetno zaradi po?ara ali potresa. Ahidiakon Pacifico jo je rekonstruiral in pove?al med 8 in 9. stoletjem in jo imenoval katedrala Sv. Marije Matricolare in je stala nekoliko ju?neje od dana?nje. Ta je bila po?kodovana ob potresu leta 1117. Obnova je trajala 20 let in dobila je romanski portal, ki ga je oblikoval arhitekt Nicolo. Poleg vitezov Oliverja in Rolanda stojijo bradati svetniki in evangelisti . Na ju?nem romanskem portalu je Jonas in groteskne kariatide . Notranjost je bila v celoti obnovljena v drugi polovici 15. in prvi polovici 16. stoletja. Leta 1880 je bil zgrajen nov marmorni tlak . Zvonik je bil obnavljan ?e leta 1913 a nikoli dokon?an. Notranjost je posvetil pape? Janez Pavel II. leta 1988. Freske in leseni deli so bili restavrirani in dela kon?ana leta 2002. V cerkvi je najve?ja znamenitost Tizianova slika Marijino vnebovzetje (1535-50).

• 
  Glavno pro?elje
• 
  Notranjost stolnice
• 
  Pogled proti glavnemu oltarju
• 
  Tizianova slika Marijino vnebovzetje

Santa Anastasia [ uredi | uredi kodo ]

Santa Anastasia je ogromna in visoka cerkev zgrajena v gotskem stilu ob reki Adi?i v letih 1290-1481. Zgradili so jo dominikanci po zasnovi dominikanskih bratov FRA Benvenuto da Imoli in FRA Nicola da Imoli. V lasti dominikancev je bila do leta 1808. Ima 72 m visok zvonik, ki je imel ?tiri zvonove iz leta 1460, peti je bil dodan leta 1650. V letu 1839 so ulili 9 zvonov veronske umetni?ke ?ole. Ladja ima obliko latinskega kri?a.

Fasada je razdeljena na tri dele, ki ustrezajo notranjim ladjam in velja za nedokon?ano. Portal iz 15. stoletja ima dvoje vrat in je gotsko oblikovan (1330), z loki z okrasnimi stebri v rde?i, ?rni in beli barvi marmorja. Loki tvorijo tri lunete: v ve?ji je predstavitev Svete Trojice z dvema angeloma , ki obdajata Svetega Jo?efa in Marijo . O?e sedi na gotskem na prestolu s Kri?anim na kolenih in Kristusom na njegovi strani kot golob. V dveh manj?ih lunetah je upodobljen ?kof, ki vodi veronske ljudi in Sveti Peter veronski, ki vodi menihe z belo-?rno zastavo dominikancev. Pet delov gotskega oboka je okra?eno s ?estimi kronolo?kimi prizori Jezusovega ?ivljenja: Oznanjenje, Rojstvo, Poklon treh kraljev, Pot proti Kalvariji, Kri?anje in Vstajenje. Osrednji steber med vrati ima kip Sv. Dominika, desno in levo pa sta Sv. Peter veronski in Sv. Toma?.

Med loki nad stebri so trije kipi: osrednji in ve?ji je Marija z detetom (bene?ka ?ola), druga dva predstavljata Sv. Anastasio in Katarino.

Stranski deli pro?elja, ki ustrezajo ladjam, imajo velika okna, ki ju obdajata dva kvadratna zvonika.

Notranjost je triladijska. Stranske ladje so lo?ene s ?estimi pari stebrov povezanih z lokovi v beli ali rde?i barvi veronskega marmorja, z gotskimi kapitoli. Na ?tirih stebrih so grbi dru?ine Castelbarco iz Trenta, ki je zaslu?na za izgradnjo cerkve. Na levi strani apside, ki je bila dokon?ana leta 1432 (Vincenzo di Stefano da Veroni) je Cortesio, ki jaha na konju v oklepu in s poveljni?ko palico. Konj se nahaja v vrezanem sarkofagu, ki je bil vedno prazen. Freska predstavlja oznanjenje, Sv. Petra veronskega in Dominika. Znamenit je tudi krstilni kamen, ki ga nosita grbasti figuri dveh bera?ev iz rde?ega kamna rosso verona in naj bi bili iz razli?nih obdobij. Leva iz leta 1495, pripisujejo jo Gabrielu de Cagliariju, desna je mlaj?a.

Pellegrinijeva kapela je znana po freskah svetega Jurija in princese Trebizond (1433-38) slikarja Antonia Pisanella, kot tudi grobu Wilhelma von Bibra.

• 
  Glavno pro?elje
• 
  Notranjost cerkve
• 
  Oltar Sv. Vincenta Ferrera, slika Pietro Rotari

Omemba [ uredi | uredi kodo ]

Tri izmed Shakespearovih dram so ume??ene v Verono: Romeo in Julija, Dva viteza iz Verone in Ukro?ena trmoglavka.

Pomembnej?i ljudje [ uredi | uredi kodo ]

• Aleardo Aleardi , pesnik
• Paolo Bellasio , renesan?ni skladatelj, ?lan rimske ?ole
• Stefano Bernardi , baro?ni skladatelj
• Massimo Bubola, pevec, pisec besedil rojen v Terrazzo
• Paolo Caliari , znan kot "Veronese" slikar
• Mario Capecchi , Nobelov nagrajenec za medicino, 2007
• Giovanni Francesco Caroto , slikar
• Catullus , Latinski pesnik
• Walter Chiari, igralec
• Gigliola Cinquetti , pevka, ki je prinesla Italiji svojo prvo zmago na Eurovision Song Contest leta 1964
• Damiano Cunego , nekdanji prvi kolesar na svetu in nekdanji zmagovalec Giro d'Italia
• Donatoni, skladatelj
• Girolamo Fracastoro , znan tudi kot Fracastorius, priznani znanstvenik, zdravnik in pesnik
• Giovanni Giocondo , arhitekt in u?enjak
• Girolamo dai Libri , slikar in osvetljevalec rokopisov
• Romano Guardini, teolog
• Marc'Antoniu Ingegneri , skladatelj, u?itelj Claudia Monteverdija
• Cesare Lombroso, kriminolog
• Scipione Maffei , pisatelj in zgodovinar
• Matteo Manassero, britanski amaterski golf prvak 2009
• Arnoldo Mondadori, zalo?nik
• Capulet Montague, izmi?ljeni liki iz znane Shakespearjeve igre Romeo in Julija
• Marc Antonio Negri , baro?ni skladatelj, sodelavec Monteverdija
• Carlo Pedrotti, skladatelj iz 19. stoletja, dirigent, pedagog in operni glas administrator
• Sv. Peter mu?enikov, Dominikanski pridigar in svetnik
• Ippolito Pindemonte , pesnik,
• Ratherius, Srednjeve?ka ?kof in pisatelj
• Vincenzo Ruffo , renesan?ni skladatelj
• Emilio Salgari, romanopisec
• Antonio Salieri , skladatelj
• Michele Sammicheli , arhitekt
• Sara Simeoni , nekdanja skakalka v vi?ino, svetovna prvakinja in dobitnica zlate olimpijske medalje
• Bartolomeo Tromboncino , renesan?ni skladatelj

Verona je rojstni kraj pesnika Gaius Valerius Catullus (ca. 84?54 n. ?t.) in mesto, kjer je Julij Cezar po?itnikoval. V zgodovini mesta je veliko pomembnih imen in dogodkov: Teoderik Veliki, kralj Ostrogotov, Alboin in Rosamunda, Lombardki vojvoda, Karel Veliki in Pippin Mali, kralj Italije, Berenger I., Dante. Tukaj so potekale konklave in pomembni kongresi. Verona se je zna?la v potovalnih dnevnikih Goetheja, Stendhala in Paul Valeryja.

?port [ uredi | uredi kodo ]

Mesto ima dve profesionalni nogometni ekipi. Zgodovinsko gledano je velika mestna ekipa Hellas Verona, ki je zdaj v prvi italijanski nogometni ligi Serie A, druga ekipa je Chievo Verona. Hellas Verona je osvojila italijansko prvenstvo leta 1984-1985 in igral na evropskem prvenstvu naslednje leto. Dva kluba si delita 38.402 sede?ev na Stadio Marc'Antonio Bentegodi, ki je bil uporabljen tudi kot prizori??e svetovnega prvenstva leta 1990.

Verona je dom odbojkarskega mo?tva Marmi Lanza Verona (zdaj v Serie A1), ragbijske reprezentance Franklin in Marshall Cus Verona Rugby (zdaj v Serie A1) in ko?arkarske ekipe Scaligera Basket (zdaj v Legadue).

Mesto je dvakrat gostilo UCI cestno svetovno prvenstvo leta 1999 (pri Trevisu, kot soorganizator ) in v letu 2004. Verona je gostila bejzbolski svetovni pokal v letu 2009 in svetovno prvenstvo v odbojki september-oktober 2010.

Infrastruktura in promet [ uredi | uredi kodo ]

Avtobusi [ uredi | uredi kodo ]

Avtobuse upravlja de?elna dru?ba javnega prevoza, Azienda Trasporti Verona (ATV).

?eleznice [ uredi | uredi kodo ]

Verona le?i ob glavni progi sever-jug od prelaza Brenner v Rim in progi z vzhoda proti zahodu med Milanom in Benetkami, kar pomeni ?elezni?ki dostop do ve?ine krajev Evrope. Mesto torej slu?i od mednarodnih, regionalnih in lokalnih storitev.

Glavna ?elezni?ka postaja je Verona Porta Nuova in le?i ju?no od mestnega sredi??a. Velja za deveto najbolj obremenjeno ?elezni?ko postajo v Italiji in odpravi pribli?no 68.000 potnikov na dan ali 25 milijonov potnikov na leto. ^[5]

Obstajajo ?e manj?a postaja na vzhodu mesta na Porta Vescovo, ki je bila v?asih glavna postaja v Veroni, zdaj pa sprejme le vlake med Benetkami in Porta Nuova.

Letali??e [ uredi | uredi kodo ]

Letali??e Verona se nahaja 5,0 km jugozahodno od Verone. Oskrbi okoli 3 in pol milijona potnikov na leto. Povezano je z ?elezni?ko postajo Porta Nuova.

Nekateri direktni leti med Verono in drugimi letali??i so: med rimskim letali??em Fiumicino, Munchnom, Neapljem, Frankfurtom, Catanio, pari?kim letali??em Charles de Gaulle, Londonskim Gatwickom, Palermom, Manchestrom, Dunajskim Schwechatom in Cagliarijem.

Pobratena in sestrska mesta [ uredi | uredi kodo ]

Verona ima povezave z ve? francoskimi mesti in sestrska ali partnerska mesta po vsem svetu. Nekatera so:

Viri in sklici [ uredi | uredi kodo ]

• Associazzione Chiese vive, Verona, gradivo za posamezne cerkve
• Verona, cenni storici e breve itinerario

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Italiji

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Verona

Ta ?lanek o naselju v Italiji je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u