Tver [tver] ( rusko Тверь ) (v ?asu 1931 ? 1990 Kalinin (Кали?нин)) je mesto v Rusiji , upravno sredi??e Tverske oblasti in pristani??e na reki Volgi .

Leta 2006 je mesto ?telo 405.600 prebivalcev . Razteza pa se na povr?ini 147 km ² . Le?i ob izlivu reke Tverce v reko Volgo, poleg tega pa ?e na bregovih rek Tmaka , Lazur , Sominka . Od Moskve je oddaljeno 167 km, od Sankt Peterburga pa 485 km. Mesto predstavlja pomembno ?elezni?ko postajo na liniji Moskva - Sankt Peterburg.

Mesto le?i v milem celinskem podnebju : povpre?na januarska temperatura je -9,6 °C, julijska pa 18,2 °C. Povpre?na letna koli?ina padavin zna?a 593 mm.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Nastanek mesta [ uredi | uredi kodo ]

V drugi polovici 12. stoletja je Tver predstavljal manj?o trdnjavo na zahodni meji Suzdalske kne?evine , v prvi tretjini 13. stoletja pa je bil Tver del Perejaslavske kne?evine . Leta 1238 so mesto razru?ili Mongoli .

Voskresenski letopis trdi, da je obnovo mesta po razru?enju vodil knez Jaroslav Vsevolodovi?, v zgodovinski literaturi pa obstaja domneva, ki pravi, da je mesto Tver najprej le?alo na levem bregu Volge - pri ustju reke Tverce, po razru?itvi leta 1238 pa naj bi mesto preselili na desni breg Volge - k ustju reke Tmake .

Okoli leta 1247 je bilo mesto v upravljanje dodeljeno knezu Aleksandru Nevskemu , v ?asu med letoma 1252 in 1255 pa je z mestom upravljal njegov brat Jaroslav III. Jaroslavi? - za?etniku tverske kne?je dinastije . Leta 1247 je Tver postal glavno mesto Tverske kne?evine . Zgodovinsko jedro starega mesta je tvoril Tverski Kremelj .

Zgodovina mesta [ uredi | uredi kodo ]

Geografska lega mesta je na pomembni trgovski poti , ki je povezovala Novgorod s severovzhodnimi deli stare Rusi in precej?nja oddaljenost od Zlate horde sta pripomogla k temu, da se je v mesto priseljevalo veliko ljudi iz drugih ruskih pokrajin . Mesto je hitro raslo. Leta 1265 je mesto postalo del ?kofije . Hitre rasti mesta nista ustavila niti dva velika po?ara v letih 1276 in 1282, ko je mesto pogorelo do tal. Tak?ni po?ari so bili v lesenih staroruskih mestih pogosti.

Hitro rast mesta med drugim povezujejo tudi z dejstvom, da se je politi?na vloga mesta spremenila. Leta 1264 je tverski knez Jaroslav postal veliki knez vladimirski, vendar je kljub temu ?e naprej ?ivel v mestu Tver. V ?asu, ko je mestu vladal naslednik kneza Jaroslava - njegov sin knez Mihail Jaroslavi? so v mestu prvi? po 50. letih obnovili tradicijo pisanja letopisa in zidanje kamnitih zgradb.

Zgradili so kamnito Cerkev Marijinega vnebovzetja in Stolnico odre?enja in zveli?anja. Poleg kremlja so rastla tverska naselja, v katerih so v glavnem ?iveli obrtniki .

K rasto?i mo?i mesta je pripomoglo tudi dejstvo, da se je mongolski vojskovodja leta 1293 odlo?il, da mesta ne bo napadel. Prenos naslova velikega kneza vladimirskega na kneza Mihaila Jaroslavi?a Tverskega je pri?al o tem, da je Tver postal glavno mesto najmo?nej?e kne?evine v Severovzhodni Rusi. Tverski knezje, ki so se borili z Zlato hordo in veliko kne?tvo vladimirsko, so brez prekinitve utrjevali mesto. Od konca 13. stoletja do prve tretjine 14. stoletja je bilo mesto Tver najve?je sredi??e nacionalno osvobodilnega boja ruskega naroda proti Hordi .

Protimongolska politika tverskih knezov je pripomogla k rasti politi?nega ugleda mesta Tver. Mestni prebivalci so bili med prvimi, ki so se dvignili v boj proti Hordi : leta 1317 so premagali vojsko mongolskega vojskovodje Kavgadija in moskovskega kneza Jurija v bitki pri vasi Bartenjevo . Leta 1320 je kneginja Anna poro?ila svojega najstarej?ega sina Dimitrija z Marijo, h?erko litovskega velikega kneza Gedimina . Takrat je Tver z Veliko Litovsko kne?evino navezal stike, ki se niso pretrgali vse do leta 1485 .

V mestu se je razvila svojevrstna umetni?ka ?ola: razvijali so se arhitektura , ikonopisje , prepisovanje knjig, juvelirstvo in dekorativno uporabne umetnosti, v mestu so kovali svoje kovance . Tverski trgovci so trgovali v Smolensku , Kijevu , Vitebsku , Dorogobu?u , Vjazmi , Polocku , Vilni ,... Tverski rokodelci so bili znani po obdelavi kovin (v 14. stoletju so se tverske klju?avnice prodajale na ?e?kem ).

Zoperstavljanje Moskvi [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1327 se je v mestu Tver vnel mo?an upor proti Hordi . Ob pomo?i moskovskega kneza Ivana Kalite je bil upor kruto zatrt, mesto pa razru?eno. Opusto?enje je pomenilo za?etek upadanja politi?nega vpliva mesta Tver.

V 14. stoletju so tverski knezje ob nepretrgani borbi z Moskvo utrjevali mesto: leta 1372 sta bila dokon?ana kanal in nasip med rekami Volgo in Tmako, ki je leta 1375 moskovskemu knezu Dmitriju Ivanovi?u in njegovi veliki vojski prepre?il vdor v mesto. Ve?ja gradbena dela so v mestu potekala v letih 1387, 1395, 1413 in 1446-1447 (praviloma so bila vedno povezana z zaostrenimi politi?nimi odnosi in gro?njami s strani Moskve). Ker je mesto ?e konec 13. stoletja zavzelo polo?aj mo?nega nasprotnika Horde , je bil Tver vse do druge polovice 15. stoletja pogosto tar?a mongolskih napadov, ravno tako pa napadov s strani Moskve. V tej bitki je Tver postopoma izgubljal prvo mesto med starimi ruskimi kne?evinami v Severnovzhodni Rusi. Vlogo zdru?evalca ruskih de?el je prevzela in si zagotovila Moskovska kne?evina . Napet boj je spodkopaval mo?i mesta, vendar pa je le-to kljub vsemu v ?asu med 14. stoletjem in 15. stoletjem ostalo pomembno trgovsko, obrtni?ko in kulturno sredi??e ter eno izmed najbolj razvitih starih ruskih mest.

V prvi polovici 15. stoletja - v ?asu vladavine Borisa Aleksandrovi?a Tverskega - je mesto do?ivelo zadnji vzpon kot sredi??e samostojne kne?evine. Razcvetela se je gradnja. V kremlju (mestni utrdbi) je bila zgrajena kamnita kne?ja pala?a, druga po ?asu nastanka v Severovzhodni Rusi, pred njim je bila zgrajena le Bogoljubska pala?a, kamnit zvonik stolnice (1407), kamniti cerkvi Ivana Milostnega (1420) in cerkev Borisa in Hleba (1438).

Ekonomski vzpon mesta so spremljale ?tevilne ekonomske vezi in diplomatske dejavnosti (potovanje Afanasija Nikitina , prisotnost predstavnika tverskega kneza v florentinskem koncilu ). Leta 1485 je moskovska vojska zavzela mesto, knez Mihail Borisovi? je zbe?al v Litvo . Tverska kne?evina je kot samostojna politi?na tvorba prenehala obstajati ter se je priklju?ila v nastajajo?o Rusko centralizirano dr?avo.

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

V 13. in 14. stoletju je bilo mesto eno izmed ve?jih v severovzhodni Rusiji. Po poljsko-litovskem uni?enju v za?etku 17. stoletja je mesto ostalo prazno: leta 1627 je v njem ostalo le vsega 1500 prebivalcev. Dogodki druge svetovne vojne ter nem?ka okupacija v ?asu od oktobra do decembra 1941 so privedli k drasti?nemu zmanj?anju ?tevila prebivalcev, ki pa je vsemu navkljub leta 1950 zna?alo 194.300 prebivalcev.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Tver .