1327 ( MCCCXXVII ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na ?etrtek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Anglija, ?kotska [ uredi | uredi kodo ]

• 12. januar - Westminster : angle?ki Parlament ima pravni problem z odstavitvijo kralja Edvarda II. , saj tega ne predvideva noben postopek ali pretekla praksa. Naposled najdejo re?itev, da Edvard II. abdicira v korist mladoletnega sina Edvarda III. ↓
• 21. januar → Angle?ki kralj Edvard II. "prostovoljno" abdicira v korist sina Edvarda III. . Regentstvo prevzameta kraljica Izabela in njen ljubimec Roger Mortimer, 1. grof March . Svoj dele? rivalstva dobi tudi grof Henry, 3. grof Lancaster , ki skriva kralja pred najbolj vztrajnimi rojalisti. ↓

• 2. februar → Kronanje Edvarda III. za novega angle?kega kralja. ↓
• 5. april → Henry, 3. grof Lancaster preseli Edvarda II., po novem ponovno Edvarda Caernarfona, v utrdbo Berkeley , Gloucestershire . Viri si nasprotujejo o ravnanju njegovih je?arjev z njim. ↓
• poletje → Ve? neuspe?nih poskusov, da bi Edvarda II. osvobodili iz ujetni?tva in ga vrnili na prestol.
• 9. april - ?kotska: umrlega ?kotskega plemi?a iz hi?e Stuartov Walterja Stewarta nasledi mladoletni sin in drugi v vrsti za ?kotsko krono Robert Stewart .
• 21. september - V ujetni?tvu umre/je umorjen odstavljeni angle?ki kralj Edvard II. . Ve?ina zgodovinarjev se strinja, da je bil umorjen, ?eprav tega ni mogo?e z gotovostjo potrditi. Edini prepri?ljivi vzrok naravne smrti bi bila depresija , v katero je zapadel po odstavitvi. Novi kralj in njegov sin Edvard III. za smrt o?eta okrivi Rogerja Mortimerja. 1328 ↔
• oktober - Kraljica-mati Izabela ubere realpoliti?ni pristop in za?ne pogajanja s ?koti za razre?itev politi?nega statusa ?kotske. 1328 ↔
• 11. december - Po smrti canterburyjskega nad?kofa Walterja Reynoldsa je za novega izvoljen Simon Mepeham , ki ga je predlagal grof Henrik Lancasterski. Kraljici Izabeli in regentu Mortimerju ne uspe vsiliti svojega kandidata. Simon Mepehan je posve?en naslednje leto.
• 23. december - V London prispe Filipa Hainau?ka , zaro?enka kralja Edvarda III. in h?erka holandskega grofa Vilijema III. , ki je prej?nje leto pomagal prepeljati Izabelino invazijsko vojsko ?ez Kanal. 1328 ↔
• ?kotski kralj Robert Bruce zboli s hudo ko?no boleznijo, ki jo sodobniki ozna?ujejo z gobavostjo . ^[1] Kralja Roberta bolezen paralizira. 1328 ↔

Bizantinsko cesarstvo [ uredi | uredi kodo ]

• januar - Bizantinski socesar Andronik III. Paleolog , ki je v dr?avljanski vojni s cesarjem in dedkom Andronikom II. , osvoji drugo najve?je mesto v cesarstvu Solun .
• Potem ko si je francoski kralj Karel IV. pri?il kri?, se odzove diplomacija bizantinskega cesarja Andronika II. Paleologa , ki za?ne z uveljavljeno taktiko zavla?evanja pod pretvezo zdru?evanja Latinske in Gr?ke cerkve. Francoski odposlanci, ki so pripravljeni opraviti pogajanja, najdejo Konstantinopel na vreli??u dr?avljanske vojne, zato se vrnejo nazaj v Francijo.
• 13. maj - Sklenjen je skrivni ?ernomenski sporazum med Andronikom III. in bolgarskim carjem Mihaelom Asenom III. ^[2] proti srbskemu kralju ?tefanu De?anskemu . Mihael Asen III. odslovi svojo soporogo, sestro srbskega kralja Ano, ter se poro?i z bizantinsko princeso Teodoro Paleologino. Po sklenitvi sporazuma po?lje bolgarski car v Konstantinopel voja?ko pomo? Androniku II., kar pa je samo pretveza, da bi ga ujel in se polastil mesta. Ostareli cesar spredvidi njegovo nakano in bolgarski vojski ne pusti v mesto. 1328 ↔

Inkvizicijske preiskave [ uredi | uredi kodo ]

• 23. oktober - Pape? Janez XXII. razglasi 5 tez iz dela Marsilija Padovanskega  ≫ Branitelj miru ≪ (Defensor pacis) za hereti?ne in ga obto?i katarstva . Kljub razmeroma majhnemu izboru spornih tez iz izrazito protipape?kega dela so te dovolj, da pape? Marsilija izob?i.
• Inkvizicijski proces proti nem?kemu pridigarju in filozofu Mojstru Eckhartu . Inkvizicijska komisija 150 spornih tez iz Eckhartovih razprav skr?i na 28. Eckart se odpravi v Avignon , da bi se branil pred obto?bami. 1328 ↔
• Pod inkvizicijsko preiskavo se znajde tudi mojster reda fran?i?kanov Mihael iz Cesne , ki je zagovornik striktnega ubo?tva. 1328 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 29. januar - Po smrti pfal?kega grofa Adolfa Wittelsba?kega se Renski palatinat vrne nem?kemu kralji in njegovemu stricu Ludviku IV.
• 6. april ^[3] - Avignon : toskanski pesnik Petrarka sre?a (poro?eno) ?ensko, ki jo poimenuje Lavra in iz katere s?asoma napravi svojo pesni?ko muzo. ^[4]
• 31. maj - Milano : kronanje nem?kega kralja Ludvika IV. Wittelsba?kega za kralja Italije ^[5] . 1328 ↔
  • V (gibelinskem) Milanu odstavi vladarja Galeazza I. Viscontija , ki je simpatiziral s pape?ko stranko (gvelfi). Galeazza nasledi sin Azzone Visconti .

• 21. junij - Norve?ka regentka in kraljica-mati Ingeborg Hakonardottir se poro?i z ljubimcem Knutom Porsejem , zato ji regentska pooblastila vzame ?e norve?ki parlament.
• junij - Sveti sede? s pape?em Janezom XXII. po skoraj sto letih obnovi diplomatske vezi z mamelu?kim Egiptom, ki ga vodi sultan Al-Nasir Muhamad . Pape? sultana v poverilnem pismu prosi, naj spo?tljivo ravna s kr??anskimi podaniki in varuje kraje, ki so sveti v kr??anstvu. Dosti manj diplomatske taktike poka?e francoski kralj Filip VI. tri leta kasneje → 1330 .
• julij - Vojna za rugensko nasledstvo : mecklenbur?ki baron Henrik II. ponovno vpade v Rugensko kne?evino ^[6] in Pomeranijo. Knez Vartislav II. ^[7] je nemo?en in zaman pri?akuje pomo? danskega regenta Gerharda III. Holsteinskega . 1328 ↔
• 15. avgust - Tver , Rusija: me??ani Tvera pokoljejo tatarsko odposlanstvo iz Zlate horde , ki ga vodi bratranec kana Uzbega . Tverski kronisti trdijo, da je hotel umoriti kneza Aleksandra Mihajlovi?a , prevzeti oblast v mestu in uvesti islam, kar pa je malo verjetno. Uzbeg kan? zdru?i mo?i z moskovskim knezom Ivanom Kalitom in popolnoma opusto?i Tver. Aleksander Mihajlovi? se zate?e v Pskov, ki ga v trenutnem brezvladju razglasi za novega kneza mesta. 1328 ↔
• 20. oktober - Umrlo grofico Urgella Teresa d'Entenca nasledi njen mlaj?i sin Jakob I. . Regentstvo prevzame njen soprog, aragonski prestolonaslednik Alfonz IV.
• 2. november - Umrlega aragonskega kralja Jakoba II. nasledi drugi sin Alfonz IV. , ki poleg starej?ih nazivov (kralj Aragona in Valencije, grof Barcelone), podeduje ?e novej?e (kralj Sicilije ^[8] , Sardinije in Korzike).
• Francoski kralj Karel IV. prepri?a burbonskega barona in grofa Clermonta Ludvika I. , da med sabo zamenjata grofiji Clermont in La Marche. Kralj se mu za menjavo zahvali tako, da Ludvika I. in njegovo hi?o Burboncev povzdigne v vojvodsko hi?o.
• Rekonkvista : evropski vladarji se ne odzovejo na predlog kastiljskega kralja Alfonza XI. za skupno kri?arsko vojno proti mavrskemu Granadskemu emiratu , zato sam za?ne vojno proti Mavrom. Tega leta zavzame manj?e utrdbe Olvera , Pruna in Torre Alhaquime na skrajnem zahodnem delu emirata. 1330 ↔
• Herat , Ilkanat : umorjen je ilkanatski general Amir ?upan Solduz , ki je s svojo bojevitostjo predstavljal trn v peti ilkanatskega kana Abu Saida . V tem in naslednjem letu so umorjeni ?e ostali ?upanovi sinovi. V Zlato hordo uspe pobegniti edino Amir Hasan . Ilkanatsko plemi?ko hi?o ?upanidov re?i ?upanidska princesa Bagdad Katun, v katero se zaljubi in z njo poro?i kan Abu Said.
• Indija: ?agatajski princ Tarma?irin vpade s plenilsko vojsko v Delhijski sultanat . Delhijski sultan Muhamad bin Tuglak mu ponudi visoko odkupnino, nakar se Mongoli vrnejo nazaj v ?agataj. Sultan nato preseli prestolnico skupaj s prebivalci iz Delhija v varnej?i Daulatabad na Dekanski planoti . Selitev, ki je slabo organizirana in terja ?tevilne ?rtve, slabo vpliva na razpolo?enje podanikov.
  • Isto?asno je Delhijski sultanat v vojni s hindujskim kraljestvom Hojsala v ju?ni Indiji, ki se pred premo?nim nasprotnikom zate?e h gverilskemu bojevanju. 1336 ↔
• Umrlega kmerskega kralja Indrad?ajavarmana nasledi D?ajavarman Parame?vara .
• Bavarska: po?ar uni?i ve?ino mesta Munchen . Ker gre za de facto prestolnico Nem?ije, ga rimsko-nem?ki cesar/bavarski vojvoda Ludvik IV. uka?e posodobiti in raz?iriti z novim obzidjem.
• Jean Buridan postane rektor Pari?ke univerze .
• Okcitanija: inkvizitor Jacques Fournier je prepri?an, da je izkoreninil katarstvo . Za nagrado ga pape? Janez XXII. povzdigne v kardinala.
• Angle?ki matematik in astronom Rihard iz Wallingforda opi?e v delu Tractatus Horologii Astronomici navodila za izgradnjo astronomske ure . Gre za precej zapleteno napravo, ki je kon?ana ?ele 20 let po njegovi smrti.
• Potovanja Ibn Batute : potem, ko je pol leta bival v ilkanatskem Iraku, se Ibn Batuta ponovno odpravi na had? v Meku. Vmes stakne diarejo . V Meki ostane naslednja tri leta. ^[9] 1329 ↔
• Bene?ki fran?i?kanski misijonar Odorik iz Pordenoneja se s Kitajske za?ne vra?ati proti domovini. Ubere nekoliko zahtevnej?o pot preko Tibeta, Transoksanije in Perzije. 1330 ↔

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 30. oktober - Andrej Kalabrijski , mad?arski princ, neapeljski kralj, vojvoda Kalabrije († 1345 )
• Baldus de Ubaldis , italijanski (bolognjski) pravnik († 1400 )
• Bassui Toku?o , japonski zen budisti?ni menih († 1387 )
• Carlos de la Cerda , kastiljsko-francoski plemi?, grof Angoulemeja († 1354 )
• Dmitrijus Algirdaitis , litvanski princ, ruski plemi? († 1399 )
• pape? Gregor XII. († 1417 )
• William Douglas , ?kotski plemi?, 1. grof Douglas († 1384 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 29. januar - Adolf Wittelsba?ki , pfal?ki grof (* 1300 )
• 3. februar - Henrik Habsbur?ki , avstrijski vojvoda (* 1299 )
• 9. april - Walter Stewart , ?kotski plemi?, 6. High Steward (* 1296 )
• 16. avgust - Sveti Rok , francoski dobrodelnik, zavetnik pred kugo (* 1295 )
• 19. avgust - Amerigo di Piacenza , italijanski u?enjak, 12. mojster dominikanskega reda
• 1. september - Fulk de Villaret , veliki mojster vitezov hospitalcev
• 21. september - Edvard II. , angle?ki kralj (* 1284 )
• 26. september - Cecco d'Ascoli , italijanski enciklopedist, zdravnik, pesnik (* 1257 )
• 20. oktober - Teresa d'Entenca , grofica Urgella (* 1300 )
• 27. oktober - Elizabeta de Burgh , ?kotska kraljica (* 1289 )
• 2. november - Jakob II. , aragonski kralj (* 1267 )
• 16. november - Walter Reynolds , canterburyjski nad?kof
• 19. december - Ne?a Francoska , h?i Ludvika IX., burgundska vojvodinja, regentinja (* 1260 )
• Amir ?upan Solduz , ilkanatski general
• A?er ben Jehiel , nem?ki judovski rabin, talmudist (* 1250 )
• Bartolomej iz Lucce , italijanski zgodovinar (* 1236 )
• Indrad?ajavarman , kmerski kralj
• Nikefor Humno , bizantinski dr?avnik, teolog, filozof (* 1250 )
• Ren Renfa , kitajski slikar (* 1254 )
• Vital du Four , francoski kardinal, teolog, filozof (* 1260 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]