Tutankamon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tutankamon ( egip?ansko twt-?n?-jmn, T?w?t?-??n??-am?n? , [7] [8] egiptolo?ka izgovarjava T?t-an?-?men ) je bil faraon , zadnji iz svoje kraljevske dru?ine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egip?anske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr. n. ?t. (konvencionalna kronologija). Njegov o?e je bil zelo verjetno faraon Ehnaton , prepoznan kot mumija iz grobnice KV55 v Dolini kraljev . Njegova mati je bila o?etova sestra, prepoznana z DNA testiranjem kot neznana mumija iz KV35, zdaj imenovana Mlaj?a gospa . [9]

Prestol je prevzel kot osem ali devet let star otrok. V njegovem imenu je vladal njegov naslednik vezir Aj , s katerim je bil morda v sorodu. Ajevo regentstvo je bilo brez primere v egip?anski zgodovini. Tutankamon se je poro?il z o?etovo polsestro Ankesenamon . Z njo je imel nedono?eno h?erko in h?erko, ki je umrla kmalu po rojstvu. [10]

Faraonovi imeni Tutankaton in Tutankamon naj bi pomenili "Atonova ?iva podoba" in "Amonova ?iva podoba", pri ?emer je Atona po Ehnatonovi smrti zamenjal Amon. Nekaj egiptologov, vklju?no z Battiscombeom Gunnom, verjame, da je prevod imena morda napa?en. Bolj primeren naj bi bil prevod "Atonovo ?ivljenje je prijetno" ali, kot meni profesor Gerhard Fecht, "Popolno ?ivljenje nekoga je Aton".

Tutankamon je obnovil staro egip?ansko religijo , ki jo je razpustil njegov o?e, obogatil in obdaril duhovni?ka reda dveh pomembnih kultov ter za?el obnavljati stare spomenike, po?kodovane v prej?njem amarnskem obdobju . Posmrtne ostanke svojega o?eta je ponovno pokopal v Dolini kraljev in prestolnico iz Aketatona preselil nazaj v Tebe . Bil je invalid zaradi deformacije levega stopala in nekroze kosti. Za hojo je moral uporabljati palice, od katerih so jih ve? na?li v njegovi grobnici. Imel je ?e druge zdravstvene te?ave, vklju?no s skoliozo in malarijo .

Tutankamonovo grobnico je leta 1922 odkril Howard Carter . [11] Grobnica z ve? kot 5.000 predmeti je vzbudila veliko pozornost svetovnjega tiska, njegova zlata posmrtna maska, ki je zdaj v Egip?anskem muzeju v Kairu pa je postala simbol starega Egipta. Smrt nekaterih oseb, vklju?enih v odpiranje Tutankamonove grobnice, je bilo splo?no pripisano prekletstvu faraonov.

Nekateri njegovi zakladi so z neverjetnim odzivom potovali po vsem svetu. Egiptovski vrhovni svet za starine je leta 1962 odobril razstavo v pari?kem Louvru , ki mu je sledil Kiotski mestni muzej umetnosti v Tokiu na Japonskem. Razstavi je obiskalo ve? milijonov obiskovalcev. Od leta 1972 do 1979 so bili zakladi razstavljeni v Zdru?enih dr?avah Amerike, Sovjetski zvezi, Japonski, Franciji, Kanadi in Zahodni Nem?iji. Sledil je premor do leta 2005. Na mednarodnih razstavah do leta 2011 so bili tudi predmeti njegovih predhodnikov iz Osemnajste dinastije, vklju?no s Ha?epsut in Ehnatonom , vendar brez njegove zlate posmrtne maske. Turneja 2019-2022 se je za?ela v Los Angelesu in kon?ala v novem Velikem egip?anskem muzeju v Kairu. V njem je prvi? razstavljena celotna Tutankamonova zbirka, zbrana iz vseh egiptovskih muzejev in skladi??.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Tutankamon in njegova ?ena, kraljica Anhesenamon

Tutankamon je bil rojen kot Tutankaton ali Tutankuaton v pozni Osemnajsti dinastiji. [12] Med o?etovim vladanjem se je v Egiptu zgodil dramati?en premik v egip?anski religiji , znan kot atonizem. Prestolnica kraljestva je bila preseljena v Amarno , ki je dala me celemu obdobju. [13]

Proti koncu amarnskega obdobja sta se v zapisih pojavila ?e dva faraona, ki sta bila o?itno Ehnatonova sovladarja: Neferneferuaton , ?enska vladarica, ki je bila morda Ehnatonova ?ena Nefertiti ali njegova h?i Meritaton , in Smenhkare , za katerega nekateri egiptologi verjamejo, da je bil ista oseba kot Neferneferuaton. Ve?ina je prepri?ana, da je bil druga oseba. [14] Za Smenkareja se ne ve, ali je vladal dlje kot Ehnaton, za Neferneferuaton pa se domneva, da je postala sovladarka tik pred Ehnatonovo smrtjo in je vladala ?e nekaj ?asa po njej. [15]

Napis iz Hermopolisa omenja Tutankuatona kot "kraljevega sina", zato na splo?no velja, da je bil Ehnatonov sin. [16] Nekateri avtorji domnevajo, da je bil Smenhkarejev sin. [17] Napisi iz obdobja Tutankamonove vladavine ga omenjajo kot sina Ehnatonovega o?eta Amenhotepa III. , [18] kar bi bilo mogo?e samo, ?e bi Ehnaton dolgo ?asa vladal kot o?etov sovladar. ?tevilni egiptologi, ki so to domnevo podpirali, so jo opustili. [19]


Domneva, da je bila Tutankamonova mati Meketaton, druga h?i Ehnatona in Nefretete, je imela podlago na reliefu iz kraljeve grobnice v Amarni. [a] Domneva je malo verjetna, ker je umrla stara pribli?no deset let. Druga interpretacija reliefa omenja Nefretete kot njegovo mater. [b] [22] Meritaton je bila kot njegova mati predstavljena tudi na podlagi ponovnega pregleda pokrova skrinje in tunike za kronanje, najdene v njegovem grobu. [23]

Tutankamona je dojila ?enska po imenu Maja, znana iz njene grobnice v Sakari. [24] [25]

Leta 2008 je ekipa z Univerze v Kairu opravila gensko analizo mumij Tutankamona in drugih oseb, za katere je bilo znano, da so bili vladarji Novega kraljestva. Rezultati so pokazali, da je bil Tutankamonov o?e mumija iz grobnice KV55, prepoznana kot Ehnaton. Njegova mati je bila mumija iz grobnice KV35, znana kot Mlaj?a gospa , za katero je bilo ugotovljeno, da je bila sestra svojega mo?a. [26] To pomeni, da Mlaj?a gospa iz KV35 ni mogla biti Nefretete, saj ni znano, da bi bila Nefretete Ehnatonova sestra. [27] Ekipa je poro?ala, da je ve? kot 99,99 odstotno prepri?ana, da je bil Amenhotep III. o?e osebe iz KV55, ta pa je bila Tutankamonov o?e. [28] Veljavnost in zanesljivost genetskih podatkov mumificiranih ostankov je vpra?ljiva zaradi mogo?ega razpada tkiv. [29] Raziskovalci, kot sta Marc Gabolde in Aidan Dodson, trdijo, da je bila Nefertiti zanesljivo Tutankamonova mati. V tej razlagi rezultatov genetska sorodnost ni posledica zakonske zveze brata in sestre, temve? posledica treh generacij zakonskih zvez prvih bratrancev in sestri?en, zaradi katerih je bila Nefretete Ehnatonova prva sestri?na. [30]

Ko je Tutankamon postal kralj, se je poro?il z Anhesenamon , eno od Ehnatonovih h?era. [31] Imela sta dve mrtvorojeni h?erki. [26] Genetski profil obeh mumificiranih h?erk je nepopoln, vendar dovolj dober za potrditev, da je bil Tutankamon njun o?e. [26] Nepopolni so tudi podatki za dve mumiji iz KV21. Mumija KV21a je domnevna mati obeh otrok, vendar podatki niso dovolj statisti?no zna?ilni, da bi jo z zanesljivostjo identificirali kot Anhesenamon. [26] ?tudije ra?unalni?ke tomografije, objavljene leta 2011, so pokazale, da je bila prva h?erka rojena v 5. ali 6. mesecu nose?nosti, druga pa v 9. mesecu nose?nosti. [10] Tutankamonova smrt je pomenila konec vladarske rodbine Osemnajste dinastije. [32]

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

Leva kartu?a: Nomen "Tutankamon, vladar Gornjega Heliopolisa" [33] [34]
Desna kartu?a: Prenomen "Nebheperure" [34]

Tutankamon je bil ob prihodu na prestol star osem do devet let [35] in vzel prestolno ime Nebheperure. [36] Vladal je pribli?no devet let. [37] Med njegovim vladanjem sta bila namesto enega vezirja uvedena vezirja Gornjega in Spodnjega Egipta. Glavni vezir Gornjega Egipta je bil Usermontu. Vezir je bil tudi Pent?u, vendar zanj ni jasno kje. Za Tutankamonovega naslednika Aja ni jasno, ali je bil pred tem vezir ali ne. Aj je morda uporabljal naziv vezir na na?in brez primere. [38]

Egip?anski sve?enik Maneton je napisal ob?irno zgodovino Egipta, v kateri omenja kralja Orusa, ki je vladal 36 let in imel h?erko Acenheres, ki je vladala dvanajst let. Nje brat Rathotis je vladal samo devet let. [39] [40] Vladarji so omenjeni kot amarnski, vendar raziskovalci ne sogla?ajo, katero ime ustreza kateri zgodovinski osebnosti. Orusa in Acenheres so izena?ili s Horemhebom in Ehnatonom , Rathotisa pa s Tutankamonom. Imena se povezujejo tudi s Smenhkarejem , Amenhotepom III. , Ajem in drugimi v razli?nem zaporedju. [41]

Faraone so po njihovi smrti ?astili prek posmrtnih kultov v z njimi povezanimi templji. Tutankamon je bil eden redkih kraljev, ki so ga na ta na?in ?astili ?e v ?asu, ko je bil ?iv. [42] Stela, odkrita v Karnaku in posve?ena Amon-Raju in Tutankamonu, ka?e, da so lahko kralja v njegovem pobo?anstvenem stanju prosili za odpu??anje in osvoboditev od trpljenja zaradi greha. Templji njegovega kulta so bili zgrajeni vse do Kave in Farasa v Nubiji . Naslov sestre podkralja Ku?a je vklju?eval tudi sklicevanje na pobo?anstvenega kralja, kar ka?e na univerzalnost njegovega kulta. [43]

Da bi bili faraoni, ki so opravljali bo?ansko funkcijo, povezani z ljudmi in bogovi, so bili ob njihovem prihodu na prestol zanje ustvarjeni posebni naslovi. Starodavni egip?anski naslovi so slu?ili tako za izkazovanje osebnih lastnosti kot za njihovo povezavo z zemeljskim kraljestvom. Skozi stoletja se je razvilo pet imen, za?en?i z Horovim imenom . [c] [44] [45] Tutankamonovo izvirno ime [d] Tutankaton ni imel imena Nebti [e] ali z njim povezanega imena Zlati sokol. [f] [49] V zvezi s temi petimi imeni ni bil odkrit noben uradni protokol. [g] Za ime Tutankaton ?e od leta 1877 velja, da pomeni "?iva podoba Atona", vendar se nekateti egiptologi so to interpretacijo ne strinjajo. Angle?ki egiptolog Battiscombe Gunn je prepri?an, da se razlaga imena ne vklaplja v Ehnatonovo teologijo, ker bi bilo tak?no ime bogokletno. Leta 1926 je ime prevedel kot "Atonovo ?ivljenje je prijetno". Profesor Gerhard Fecht je ime prevedel kot "Popolnost ?ivljenja nekoga je Aton". Napis na fragmentih dveh kamnitih blokov iz Hermopolisa , najdenih v A?muneinu, podpira starej?o razlago Tutankamonovega imena, ki se glasi "?iva podoba Atona". [49]

Konec amarnskega obdobja [ uredi | uredi kodo ]

Egip?anska umetnost amarnskega obdobja

Po kronanju in "posvetom" z bogom Amonom , je Tutankamon bogato obdaril duhov??ino Amonovega in Ptahovega kulta. Naro?il je izdelavo novih kipov bo?anstev iz najdra?jih kovin in kamna in novih procesijskih bark iz najbolj?e cedrovine iz Libanona, olep?anih z zlatom in srebrom. Sve?enikom in vsem plesalcem, pevcem in spremljevalcem je vrnil prej?nje polo?aje in objavil odlok o kraljevi za??iti, s katerim je zagotovil njihovo bodo?o stabilnost. [50]

V drugem letu vladanja je za?el v kraljestvo vra?ati prej?nji egip?anski red. On in kraljica sta iz svojih imen izbrisala Atona in ga nadomestila z Amonom. Prestolnico Egipta sta iz Ahetatona preselila nazaj v Tebe. Tutankamon se je odrekel bogu Atonu in ponovno vzpostavil staro mnogobo?no egip?ansko religijo. Njegovo prvo dejanje na polo?aju faraona je bila preselitev o?etove mumije iz grobnice v Ahetatonu v grobnico v Dolini kraljev . Vse to je okrepilo njegovo vladavino. Obnovil je stele, sveti??a in zgradbe v Karnaku. Za?el je graditi v Luksorju in obnavljati templje, izropane med Ehnatonovo vladavino. [51]

Pohodi, spomeniki in gradnje [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi pretresov med Ehnatonovim vladanjem je bila dr?ava gospodarsko ?ibka. Zanemarjene diplomatske odnose z drugimi kraljestvi je Tutankamon posku?al obnoviti, zlasti z Mitanijem . O njegovih uspehih pri?ajo darila iz razli?nih dr?av, najdena v njegovi grobnici. V njegovem pogrebnem templju v Tebah so kljub njegovim prizadevanjem za izbolj?anje odnosov na?li tudi zapise o bitkah z Nubijci in Azijci. V grobnici so na?li neprebojne jopi?e, zlo?ljive stol?ke, primerne za voja?ke pohode, in loke, sam pa se je uril v lokostreltvu. [52] Ve?ina zgodovinarjev domneva, da zaradi mladosti in telesnih okvar v teh bitkah ni sodeloval osebno. [6] [53]

Domnevno Tutankamonov kip iz kvarcita

Glede na njegovo starost je imel verjetno svetovalce, med katerimi sta bila verjetno njegov naslednik Aj in Ajev naslednik, general Horemheb . Horemheb pi?e, da ga je kralj imenoval za "gospodarja de?ele", se pravi dednega princa, da bi vzdr?eval zakon. Omenil je tudi svojo sposobnost pomiriti mladega kralja, ko se je razvnel. [53]

V tretjem letu vladanja je Tutankamon vrnil v prvotno stanje ve? sprememb, ki jih je uvedel njegov o?e. Ukinil je ?a??enje Atona in vrnil Amonu vrhovno oblast. Prepoved Amonovega kulta je bila odpravljena in njegovi duhov??ini so bili vrnjeni tradicionalni privilegiji. Po preselitvi prestolnice nazaj v Tebe, je bila prej?nja prestolnica Ahetaton zapu??ena. [54] Tutankamon je za?el na veliko graditi, zlasti v Karnaku, kjer je postavil drevored sfing do Mutinega templja. Sfinge so bile prvotno narejene za Ehnatona in Nefertiti. Dobile so nove ovnove glave in majhne kipe kralja. [55] V luksorskem templju je dokon?al okrasitev vhodne kolonade Amenhotepa III. [56] Obnovljeni so bili spomeniki, uni?eni pod Ehnatonom, in ustvarjene nove kultne podobe boga Amona. Tradicionalna praznovanja so se spet za?ela praznovali, vklju?no s tistimi, povezanimi z bikom Apisom , Horom in Opet . Njegova obnovitvena stela, postavljena pred templjem v Karnaku, pravi:

"Templji bogov in boginj . . . so bili v ru?evinah. Njihova sveti??a so bila opustela in zara??ena. Sveti??a kot da niso obstajala in njihova dvori??a so se uporabljala kot ceste . . . bogovi so tej de?eli obrnili hrbet . . . ?e bi kdo prosil boga za nasvet, se ne bi nikoli odzval." [57]

Zgradba, imenovana "Tempelj Nebheperureja, Amonovega ljubljenca, ki je v Tebah vzpostavil red", je bila morda zgradba, imenovana "Nebheperrejev tempelj v Tebah". Zgrajena je bila iz blokov Ehnatonovih Atonovih templjev v vzhodnem Karnaku in ka?e, da so ?e takrat za?eli ru?iti Atonove templje. [58] Ob Tutankamonovi smrti je bilo veliko gradenj nedokon?anih in so jih dokon?ali ali prilastili njegovi nasledniki, zlasti Horemheb. Slednji je prisvojil Obnovitveno stelo, gradivo iz Nebheperurejevega templja pa je uporabil za svoje gradnje. [59]

Zdravje in smrt [ uredi | uredi kodo ]

Mumificirana Tutankamonova glava

Tutankamon je bil drobne postave in visok pribli?no 167 cm. [60] [61] Imel je velike ?trle?e sekalce, zna?ilen za Tutmozide, ki jim je pripadal. [62] Analiza obla?il iz njegove grobnice, zlasti dimenzij njegovih opasnic in pasov, ka?e, da je imel ozek pas in zaobljene boke. [63] Preu?evanje njegovih nenavadnih upodobitev je spro?ilo ?pekulacije, da je trpel za ginekomastijo, [64] Marfanovim sindromom, Wilson-Turnerjevim sindromom intelektualne invalidnosti, Frohlihovim sindromom (adiposogenitalna distrofija), Klinefelterjevim sindromom, [65] sindromom neob?utljivosti na androgene, sindromom prese?ka aromataze v povezavi s sindromom sagitalne kraniosinostoze in Antley-Bixlerjevim sindromom ali eno od njegovih razli?ic. [66] Domneva se tudi, da je trpel za podedovano epilepsijo temporalnega re?nja, s katero se je posku?alo razlo?iti religioznost njegovega pradeda Tutmoza IV. in o?eta Ehnatona ter njuno zgodnjo smrt. [67] Za postavljanje tak?ne diagnoze je potrebna velika previdnost. [68]

Januarja 2005 je bila opravljena ra?unalni?ka tomografija Tutankamonove mumije, ki je pokazala, da je imel faraon delno razcepljeno trdo nebo in morda blago ukrivljenost hrbtenice. [69] [70] Imel je plosko desno stopalo s hipofalangizmom, medtem ko je bilo njegovo levo stopalo kijasto in utrpelo kostno nekrozo druge in tretje metatarzalne kosti (Freibergova bolezen ali Kohlerjeva bolezen II). [71] Diagnoza desnega kijastega stopala je sporna. [72] James Gamble je namesto nje predlagal, da je oblika posledica Tutankamonove hoje po zunanji strani stopala zaradi bole?in, ki jih je povzro?ala Kohlerjeva bolezen II. [73] ?lani Hawasove ekipe so njegovo teorijo zavrnile. [74] Bole?ina je morda prisilila Tutankamona, da je hodil s palico, od katerih so mnoge na?li v njegovi grobnici. [26] Genetsko testiranje z analizo STR je zavrnilo hipotezo o ginekomastiji in kraniosinostozah ali Marfanovem sindromu. [6] Genetsko testiranje genov STEVOR, AMA1 ali MSP1, specifi?ne za Plasmodium falciparum , je razkrilo znake tropske malarije pri 4 mumijah, vklju?no s Tutankamonovo. [6] Testiranja so trenutno najstarej?i znani genetski dokazi te bolezni. [75] Ekipa je odkrila DNK iz ve? sevov parazita, kar ka?e, da je bil faraon ve?krat oku?en z najhuj?im sevom malarije. Njegove oku?be z malarijo so lahko povzro?ile usoden imunski odziv v telesu ali spro?ile cirkulatorni ?ok. [76] Tomografija je pokazala tudi to, da je utrpel ve?kraten zlom leve noge. Raztrgai robovi zloma in ostri robovi kosti ka?ejo na po?kodbo malo pred smrtjo. Znotraj zloma so bile prisotne snovi za balzamiranje, ki ka?ejo na odprto rano. Na mumiji ni nobenih znakov zdravljenja zloma. [77]

Rekonstrukcijo Tutankamonovega obraza sta leta 2005 izvedla Egiptovski vrhovni svet za starine in National Geographic. Egiptovska, francoska in ameri?ka ekipa so delale lo?eno. Egiptovska in francoska ekipa sta vedeli, da je njihov predmet Tutankamon, medtem ko je ameri?ka ekipa delala na slepo. Vse ekipe so dosegle zelo podobne rezultate. Silikonski odlitek obraza je bil narejen po rekonstrukciji francoske ekipe. [78]

Alabastrna posoda s faraonovimi notranjimi organi. Mumificiranje ni ohranilo samo faraonove ko?e in kosti, ampak tudi njegove notranje organe. Posoda je imela ?tiri predele, v katerih so bila shranjena jetra , plju?a , spolni organi in ?elodec .
Vhod v Tutankamonovo grobnico v Dolini kraljev

Vzrok smrti [ uredi | uredi kodo ]

Okoli??ine Tutankamonove smrti niso opisane v nobenem ohranjenem zapisu in so bile zato predmet obse?nih razprav in ?tudij. [79] Hawass in njegova ekipa domnevata, da je bila njegova smrt verjetno posledica kombinacije njegovih ?tevilnih telesnih okvar, zloma noge, morda zaradi padca, in hude oku?be z malarijo. [80] Timmann in Meyer v nasprotju s Hawasom trdita, da se patolo?imi ugotovitvami bolj ujema anemija srpastih celic, ki jo je imel kralj. [81] Za Hawassovo mnenje menita, da je "zanimiva in verodostojna". [82]

Na osnovi rentgenskega posnetka iz leta 1968, ki je pokazal dva kostna fragmenta znotraj lobanje, [83] se je teoretiziralo, da bi vzrok smrti lahko bil udarec v glavo. Ra?unalni?ka tomografija je to domnevo ovrgla. Fragmenti kosti so bili posledica sodobnega odvijanja mumije, ker so bili krhki in niso bili prilepljeni na smolo za balzamiranje. [84] Med preiskavami niso odkrili nobenih znakov, ki bi kazali na usoden udarec v glavo. [85]

Domnevo, da je mladi kralj umrl v nesre?i z vozom, so spro?ile zme?kanine in dejstvo, da manjkajo sprednji del njegove prsne stene in nekaj reber. [86] [87] Za manjkajo?a rebra je malo verjetno, da so posledica po?kodbe, ki jo je utrpel malo pred smrtjo. Fotografije, posnete ob zaklju?ku Carterjevega izkopavanja leta 1926, ka?ejo, da je bila kraljeva prsna stena takrat nedotaknjena. ?e vedno je nosil ovratnik s perlami iz zaklju?ki s sokoljo glavo. Odsotnost ovratnika in prsne stene sta bila prvi? opa?ena na rentgenskem posnetku iz leta 1968 [88] in dodatno potrjena z ra?unalni?ko tomografijo. [70]

Grobnica [ uredi | uredi kodo ]

Tutankamon je bil pokopan v grobnici, nenavadno majhni za njegov status. Umrl je morda nepri?akovano in ?e preden je uspel dokon?ati sebi primerno grobnico. Mumijo so zato pokopali v grobnici nekoga drugega, da bi ohranili spo?tovanje do obi?ajnih 70 dni med smrtjo in pokopom. [89] Njegova grobnica je bila v antiki vsaj dvakrat oropana. Ukradeni predmeti, vklju?no s pokvarljivimi olji in parfumi, in dokazi o obnovi grobnice po vdorih ka?ejo, da so se ti ropi zgodili verjetno nekaj mesecev po pokopu. Lokacija grobnice je bila potem izgubljena, ker so jo zasuli ostanki naslednjih grobnic, nad vhodom v grobnico pa so bile zgrajene delavske hi?e. [90]

Upodobitev faraona Tutankamona na lovu, faraonov leseni sarkofag. Hrani ga Kairski muzej .

Odkritje [ uredi | uredi kodo ]

Koncesijske pravice za izkopavanje Doline kraljev je od leta 1905 do 1914 imel Theodore Davis. V tem ?asu je odkopal deset grobnic, vklju?no s skoraj nedotaknjeno nekraljevsko grobnico Juje in Tjuju, star?ev kraljice Tije . Kasneje ni odkril ni?esar pomembnega. [91] V KV58 je na?el ve? predmetov, povezanih s Tutankamonom, vklju?no z gumbi in ro?aji z njegovim imenom. Bil je prepri?an, da je odkril faraonovo izgubljeno grobnico, objavil svoje ugotovitve in izjavil: "Bojim se, da je Dolina grobnic iz?rpana" . [92] [93]

Leta 1907 sta William Garstin in Gaston Maspero povabila Howarda Carterja na izkopavanje v Dolini kraljev v imenu Georgea Herberta, 5. grofa Carnarvona. Carnarvon in Carter sta upala, da bosta s tem pridobila koncesije, ko se jim bo Davis odrekel. Nanje sta morala ?akati sedem let in v tem ?asu izkopavala v razli?nih delih tebanske nekropole. [94]

Po sistemati?nih raziskavah, ki so se za?ele leta 1915, je Carter novembra 1922 odkril pravo Tutankamonovo grobnico (KV62). [95] Do februarja 1923 je bila o?i??ena predsoba, razen dveh stra?arskih kipov. Dolo?ena sta bila dan in ura odpiranja grobnice z okoli dvajsetimi povabljenimi pri?ami, med katerimi so bili lord Carnarvon, ve? egiptovskih uradnikov, predstavniki muzeja in osebje vladnega urada za tisk. 17. februarja 1923 nekaj po drugi uri je bil zlomljen pe?at grobnice. [96]

Vsebina [ uredi | uredi kodo ]

Na?rt Tutankamonove grobnice

V grobnici je bilo najdenih 5398 predmetov, vklju?no z krsto iz ?istega zlata, obrazno masko, prestoli, loki, trobentami, lotosovim kelihom, dvema imiutskima feti?ema, stojali z zlatimi prsti, pohi?tvom, hrano, vinom, sandali in sve?im platnenim spodnjim perilom. Howard Carter je za katalogizacijo predmetov potreboval 10 let. [97]

Nedavna analiza ka?e, da ima bodalo, odkrito v grobnici, ?elezno rezilo iz meteorita . Preu?evanje bodala in drugih predmetov iz Tutankamonove grobnice bi lahko dalo dragocen vpogled v tehnologije obdelave kovin v tistem ?asu v Sredozemlju . [98] [99]

?tevilni najdeni predmeti ka?ejo znake, da so bili prvotno izdelani za prej?nje lastnike, verjetno Smenhkareja ali Neferneferuaton ali oba, in bili kasneje prilagojeni zanj. [100] [101] [102]

4. novembra 2007, 85 let po Carterjevem odkritju, je bila Tutankamonova mumija postavljena na ogled v njegovo podzemno grobnico v Luksorju. Mumijo, zavito v platno, so vzeli iz zlatega sarkofaga in jo prenesli v klimatsko nadzorovano stekleno skrinjo. Skrinja je zasnovana tako, da prepre?uje prekomerno razgradnjo, ki jo povzro?ata vlaga in toplota obiskovalcev grobnice. [103] Leta 2009 je bila grobnica zaprta zaradi obnove, ki sta jo izvajala egiptovsko Ministrstva za starine in Gettyjev konzervatorski institut. Obnova sten, po?kodovanih zaradi vlage, naj bi trajala pet let, revolucija leta 2011 pa je obnovo prekinila. Grobnico so ponovno odprli februarja 2019. [104]

Prekletstvo faraonov [ uredi | uredi kodo ]

Howard Carter pregleduje najbolj notranjo Tutankamonovo krsto

Dolga leta so se vztrajno ?irile govorice o "prekletstvu faraonov", verjetno zaradi ?asopisov, ki so ?eleli pve?ati prodajo v ?asu odkritja Tutankamonove grobnice. [105] Govorice so poudarjale prezgodnjo smrt nekaterih prvih obiskovalcev njegove grobnice. Najpomembnej?i je bil George Herbert, 5. grof Carnarvona, ki je umrl 5. aprila 1923, pet mesecev po odkritju prve stopnice v grobnico 4. novembra 1922. [106]

Vzrok Carnarvonove smrti je bila plju?nica , ki se je za?ela kot akutna oku?ba ko?e obraza in spodnjega mehkega tkiva s streptokoki ( erizipel ). [107] Carnavon je leta 1901 do?ivel prometno nezgodo, zaradi katere je bil krhkega zdravja. Zdravnik mu je priporo?il toplej?e podnebje, zato so Carnarvonovi leta 1903 odpotovali v Egipt. Grof se je tam za?el zanimati za egiptologijo . [106] Obremenitve med izkopavanjem so ?e poslab?ale njegovo zdravstveno stanje, ki se je kon?alo s plju?nico in smrtjo. [108]

?tudije so pokazale, da je bilo pri odpiranju grobnice in sarkofaga prisotnih 58 oseb, od katerih je v naslednjih dvanajstih letih umrlo samo osem oseb. [109] Howard Carter je umrl zaradi limfoma leta 1939, star 64 let. [110] Med zadnjimi pre?ivelimi sta bila Carnavonova h?erka Evelyn Herbert, ki je leta 1922 med prvimi vstopila v Tutankamonova in ?ivela ?e 57 let, [111] in ameri?ki arheolog J.O. Kinnaman, ki je umrl leta 1961, 39 let po dogodku. [112]

Zapu??ina [ uredi | uredi kodo ]

"Egip?anska izdaja" revije Life 19. aprila 1923

Tutankamonova slava je posledica predvsem njegove dobro ohranjene grobnice in svetovnih razstav z njim povezanih predmetov. Jon Manchip White je v svojem predgovoru h Carterjevi izdaji Odkritja Tutankamonove grobnice leta 1977 zapisal: "Faraon, ki je bil v ?ivljenju eden od najmanj cenjenih egip?anskih faraonov, je po smrti postal najbolj znan." [113]

Odkritja v grobnici so v dvajsetih letih prej?njega stoletja spadala med najodmevnej?e novice. Tutankamonu so dali sodobnej?e ime "kralj Tut". Stareegip?anske teme so postale obi?ajne v ljudski kulturi, vklju?no s popevkami. Najbolj priljubljena med slednjimi je bila Stari kralj Tut Harryja Von Tilzerja iz leta 1923, ki so jo posneli tako ugledni umetniki tistega ?asa, kot so bili Jones & Hare in Sophie Tucker. "Kralj Tut" je postal ime izdelkov, podjetij in celo psa predsednika ZDA Herberta Hooverja . [114]

Mednarodne razstave [ uredi | uredi kodo ]

Spominski muzej M.H. de Younga v San Franciscu je razstavo najdb iz Tutankamonove grobnice gostil leta 2009 [115]

Tutankamonovi artefakti so potovali po svetu in privabljali nepri?akovano veliko obiskovalcev. [116] Razstave so se za?ele leta 1962, ko je Al?irija pridobila neodvisnost od Francije. Po koncu tega konflikta je lahko pari?ki muzej Louvre hitro uredil razstavo Tutankamonovih zakladov. Francoska razstava je privabila 1,2 milijona obiskovalcev. Organizatorji so uspeli prepri?ati egiptovskega ministra za kulturo, da je dovolil britanskemu fotografu Georgeu Rainbirdu fotografiranje zbirke v barvah. Nove barvne fotografije in razstava v Louvru so za?ele Tutankamonov preporod. [117]

Leta 1965 je Tutankamona razstava odpotovala v Tokio na Japonskem , kjer je imela ve? obiskovalcev kot kasnej?a razstava v New Yorku leta 1979. Iz Tokia se je razstava preselila v Kiotski mestni muzej umetnosti, kjer jo je obiskalo skoraj 1,75 milijona obiskovalcev, in nato v Fukuoko. Zanimanje za razstave je preseglo vse druge razstave Tutankamonovih zakladov v naslednjih petdeset letih. [116] [118]

Od 30. marca do 30. setembra 1972 so bili Tutankamonovi zakladi prvi? razstavljeni v Britanskem muzeju v Londonu . Razstavo je obiskalo ve? kot 1,6 milijona obiskovalcev. [116] [119] Od tam se je selila po ve? drugih dr?avah, vklju?no z Zdru?enimi dr?avami Amerike, Sovjetsko zvezo, Japonsko, Francijo, Kanado in Zahodno Nem?ijo. V Zdru?enih dr?avah Amerike jo je od 17. novembra 1976 do 15. aprila 1979 obiskalo ve? kot osem milijonov obiskovalcev. [120] [121]

Leta 2005 so Egiptovski vrhovni svet za starine, Arts and Exhibitions International in National Geographic Society organizirali turnejo Tutankamonovih zakladov in drugih dragocenosti Osemnajste dinastije, tokrat pod naslovom "Tutankamon in zlata oba faraonov". Imela je podobno, vendar nekoliko druga?e predstavljeno vsebino kot prej?nje razstave. Organzatorji so pri?akovali ve? kot tri milijone obiskovalcev, vendar jo je samo na prvih ?tirih postajah obiskalo skoraj ?tiri milijone ljudi. [122] Razstava se je za?ela v Los Angelesu in se nato preselila v Fort Lauderdale, Chicago, Filadelfijo in London. Avgusta 2008 se je vrnila v Egipt. [123]

Tutankamonova razstava v Los Angelesu leta 2018

Razstava se je zatem prvi? preselila v Avstralijo v Muzej Melbourna in se decembra 2011 vrnila v Kairo. [124]

Razstave so vsebovale 80 predmetov iz vladavin Tutankamonovih neposrednih predhodnikov iz Osemnajste dinastije, vklju?no s Ha?epsut , katere trgovinska politika je zelo pove?ala bogastvo Osemnajste dinastije in omogo?ila razko?je Tutankamonovih grobnih pridatkov, in 50 predmetov iz Tutankamonove grobnice. Zaradi po?kodb predmetov na prej?njih turnejah se je egiptovska vlada odlo?ila, da Tutankamonove zlate posmrtne maske na razstavah ne bo. [125]

Leta 2018 je bilo napovedano, da se bo leta 2019 za?ela nova mednarodna turneja, na kateri naj bi bila najve?ja dotedanja zbirka predmetov. Razstavljenih naj bi bilo kar ?tirideset odstotkov predmetov iz Tutankamonove grobnice. Napovedani naslov turneje je bil "Kralj Tut: zakladi zlatih faraonov". [126] Turneja 2019-2022 se je pod naslovom "Tutankamon, faraonovi zakladi" za?ela v Los Angelesu in se nato marca 2019 preselila v Pariz, kjer je ostala do septembra 2019. Rastavljenih je bilo 150 zlatnikov, nakit, kipi in gravure in restavrirana Tutankamonova maska. Razstava se je novembra 2019 preselila v London. Nadaljevanje turneje v Boston in Sidney je prepre?ila epidemija COVID-19. Razstavni predmeti so se vrnili v Kairo in nato v razli?ne institucije. [127] Stalna razstava Tutankamonovih zakladov naj bi se odprla leta 2021 v Velikem gip?anskem muzeju v Kairu. [128]

Leposlovje [ uredi | uredi kodo ]

  • Bob Brier: Skrivnostna smrt Tutankamona (ne upo?teva novej?ih znanstvenih dejstev glede vzroka Tutankamonove smrti)
  • Nick Drake: Tutankamon, Knjiga senc

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. Relief prikazuje otroka v rokah dojilje pred komoro, v kateri Meketaton in njeni star?i in sorojenci ?alujejo; prizor verjetno pomeni, da je umrla na porodu. [20]
  2. Del interpretacije temelji na popisanem bloku iz Hermopolisa, ki menuje "kraljevega sina" v kombinaciji s "kraljevo h?erko". [21]
  3. Tutankamonovo Horovo ime je bilo Ka nakht tut mesut , ki se prevaja kot Zmagoviti bik, (popolna) slika (ponovnega) rojstva [4]
  4. Njegovo drugo ime, ki se je imenovalo tudi ime Rajevega sina , je bilo Tut ank imen, heka iunu ?emau , ki se prevaja kot ?iva podoba Raja, vladar ju?nega Heliopolisa . [4]
  5. Tutankamonovo ime Nebti (ali Dve gospe) je bilo: (1) Nefer hepu, segereh tavi , [46] ki se prevaja kot Popoln v zakonih, ki je umiril obe de?eli . [47] (2) Nefer hepu, segereh tavi sehetep netjeru nebu , ki se prevaja kot Popoln v zakonih, ki je umiril obe de?eli in pomiril vse bogove . [47] (3) Ver ah imen , ki se prevaja kot Veliki iz Amonove pala?e . [48]
  6. Tutankamonovo ime Zlati sokol je bilo: (1) Vetjes khau, sehetep netjeru [46] , ki se pravaja kot Vzvi?enega videza, (on), ki zadovolji bogove . [47] (2) Vetjes khau it ef ra , ki se prevaja kot (On), ki ima vzvi?en videz njegovega o?eta Raja . [48]
  7. Tutankamonov prenomen ( prestolno ime ) je bil Neb kheperu re , [46] [48] ki se prevaja kot lastnik manifestacije Raja . [47] Imenu je bil dodan epitet Heka maat , ki se prevaja kot Vladar Maat . [48]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. Clayton 2006 , str. 128.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Osing & Dreyer 1987 , str. 110?123.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 ≫Digital Egypt for Universities: Tutankhamun≪ . University College London. 22. junij 2003 . Pridobljeno 5. avgusta 2006 .
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Leprohon 2013 , str. 206.
  5. Osing & Dreyer 1987 , str. 110-123.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 Hawass et al. 2010 , str. 640?641.
  7. Loprieno, Antonio (1995). Ancient Egyptian: A Linguistic Introduction, Cambridge: Cambridge University Press,
  8. Loprieno, Antonio (2001) “From Ancient Egyptian to Coptic” in Haspelmath, Martin et al. (ur.), Language Typology and Language Universals
  9. Hawass et al. 2010 , str. 638?647.
  10. 10,0 10,1 Hawass & Saleem 2011, str. W829?W831.
  11. Hawass 2004, str. 73.
  12. Reeves 1990, str. 24.
  13. Williamson 2015, str. 1.
  14. Dodson 2009, str. 35?37.
  15. Ridley 2019, str. 276.
  16. Dodson & Hilton 2010, str. 149.
  17. Tawfik, Thomas & Hegenbarth-Reichardt 2018, str. 180.
  18. Tyldesley 2012, str. 167.
  19. Ridley 2019, str. 13.
  20. Arnold et al. 1996 , str. 115.
  21. Dodson 2009 , str. 13.
  22. Gabolde 2000 , str. 107?110.
  23. Tawfik, Thomas & Hegenbarth-Reichardt 2018, str. 179?195.
  24. Zivie 1998, str. 33?54.
  25. Gundlach & Taylor 2009,str. 160.
  26. 26,0 26,1 26,2 26,3 26,4 Hawass in drugi 2010, str. 642?645.
  27. Dodson & Hilton 2010, str. 146.
  28. Hawass & Saleem 2016, str. 123.
  29. Eaton-Krauss 2015, str. 6?10.
  30. Dodson 2009, str. 16?17.
  31. Hawass & Saleem 2016, str. 89.
  32. Morkot 2004, str. 161.
  33. Robinson 2009 , str. 90?91.
  34. 34,0 34,1 Collier & Manley 2003 , str. 28.
  35. Hawass 2004, str. 56.
  36. "Classroom TUTorials: The Many Names of King Tutankhamun" (PDF). Michael C. Carlos Museum. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 19. oktobra 2013. Pridobljeno 10. julija 2013.
  37. Baker & Baker 2001, str. 137.
  38. Dodson 2009, str. 112.
  39. Cooney 2018, str. 361.
  40. Barclay 2006, str. 62.
  41. Booysen 2013, str. 188.
  42. Redford 2003, str. 85.
  43. Booth 2007, str. 120.
  44. Toby A.H. Wilkinson (11. september 2002). Early Dynastic Egypt . Routledge. str. 172. ISBN   978-1-134-66420-7 .
  45. Leprohon 2013 , str. 1?15.
  46. 46,0 46,1 46,2 "Digital Egypt for Universities: Tutankhamun". University College London. 22. junij 2003. Pridobljeno 5. avgusta 2006.
  47. 47,0 47,1 47,2 47,3 Leprohon 2013, str. 206.
  48. 48,0 48,1 48,2 48,3 Leprohon 2013, str. 1?15.
  49. 49,0 49,1 Eaton-Krauss 2015, str. 28?29.
  50. John Coleman Darnell; Colleen Manassa (3. avgust 2007). Tutankhamun's Armies: Battle and Conquest During Ancient Egypt's Late Eighteenth Dynasty . John Wiley & Sons. str. 49. ISBN 978-0-471-74358-3 .
  51. Mey Zaki (2008). Legacy of Tutankhamun: Art and History . American Univ in Cairo Press. str. 19. ISBN 978-977-17-4930-1 .
  52. Gilbert, Holt & Hudson 1976, str. 28?29.
  53. 53,0 53,1 Booth 2007, str. 86?87.
  54. Erik Hornung. Akhenaten and the Religion of Light . Ithaca, New York: Cornell University Press, 2001, ISBN 0-8014-8725-0 .
  55. Forbes, D. C. (2000). "Seven Battered Osiride Figures in the Cairo Museum and the Sphinx Avenue of Tutankhamen at Karnak". Amarna Letters . 4 : 82?87.
  56. Dodson 2009, str. 70.
  57. Hart, George (1990). Egyptian Myths . University of Texas Press. str. 47. ISBN 978-0-292-72076-3 .
  58. Dodson 2009, str. 66?67.
  59. Dodson 2009, str. 66?68.
  60. Hawass & Saleem 2016, str. 94.
  61. Carter, Howard; Derry, Douglas E. (1927). The Tomb of Tutankhamen . Cassel and Company, LTD. str. 157.
  62. Pausch, Niels Christian; Naether, Franziska; Krey, Karl Friedrich (december 2015). "Tutankhamun's Dentition: The Pharaoh and his Teeth". Brazilian Dental Journal . 26 (6): 701?704. doi:10.1590/0103-6440201300431. PMID 26963220 . Pridobljeno 8. januarja 2020.
  63. Vogelsang-Eastwood, G. M. (1999). Tutankhamun's Wardrobe : garments from the tomb of Tutankhamun . Rotterdam: Barjesteh van Waalwijk van Doorn. str. 18?19. ISBN 90-5613-042-0 .
  64. Paulshock, Bernadine Z. (11. julij 1980). "Tutankhamun and His Brothers". JAMA . 244 (2): 160?164. doi: 10.1001/jama.1980.03310020036024.
  65. Walshe 1973, str. 109?110.
  66. Markel, H. (17. februar 2010). "King Tutankhamun, modern medical science, and the expanding boundaries of historical inquiry". JAMA . 303 (7): 667?668. doi: 10.1001/jama.2010.153. PMID 20159878
  67. Ashrafian, Hutan (september 2012). "Familial epilepsy in the pharaohs of ancient Egypt's eighteenth dynasty". Epilepsy & Behavior . 25 (1): 23?31. doi: 10.1016/j.yebeh.2012.06.014. PMID 22980077 . S2CID 20771815.
  68. Cavka, Mislav; Kelava, Tomislav (april 2013). "Comment on: Familial epilepsy in the pharaohs of ancient Egypt's eighteenth dynasty". Epilepsy & Behavior. 27 (1): 278. doi: 10.1016/j.yebeh.2012.11.044. PMID 23291226 . S2CID 43043052.
  69. Hawass et al. 2010, str. 642.
  70. 70,0 70,1 Hawass & Saleem 2016, str. 95.
  71. Hussein, Kais; Matin, Ekatrina; Nerlich, Andreas G. (2013). "Paleopathology of the juvenile Pharaoh Tutankhamun?90th anniversary of discovery". Virchows Archiv. 463 (3): 475?479. doi: 10.1007/s00428-013-1441-1. PMID 23812343 .S2CID 1481224.
  72. Marchant, Jo. "New twist in the tale of Tutankhamun's club foot". New Scientist . Pridobljeno 2. februarja 2022.
  73. Gamble, James G. (23. junij 2010). "King Tutankhamun's Family and Demise". JAMA . 303 (24): 2472, author reply 2473-5. doi: 10.1001/jama.2010.820. PMID 20571009 .
  74. Gad, Yehia Z.; Selim, Ashraf; Pusch, Carsten M. (23. junij 2010). "King Tutankhamun's Family and Demise?Reply". JAMA. 303 (24): 2471. doi: 10.1001/jama.2010.823.
  75. Braun 2012, str. 221.
  76. Mackowiak 2013, str. 17.
  77. Hawass & Saleem 2016, str. 96?97.
  78. Hawass & Saleem 2016, str. 252.
  79. Hawass, Zahi. "Tutankhamon, segreti di famiglia". National Geographic (in Italian). Archived from the original on 20 May 2013. Retrieved 2 June 2013.
  80. Hawass et al. 2010.
  81. Timmann & Meyer 2010, str. 1279.
  82. Marchant 2010.
  83. Harrison, R. G.; Abdalla, A. B. (marec 1972). "The remains of Tutankhamun". Antiquity . 46 (181): 11. doi: 10.1017/S0003598X00053072. S2CID 162450016.
  84. Hawass & Saleem 2016, str. 101?102.
  85. Boyer, R.S.; Rodin, E.A.; Grey, T.C.; Connolly, R.C. (2003). "The skull and cervical spine radiographs of Tutankhamen: a critical appraisal" (PDF). American Journal of Neuroradiology . 24 (6): 1142?1147. PMC 8149017. PMID 12812942 . Pridobljeno 15. septembra 2019.
  86. Knapp, Alex. "Forensic Experts Claim That King Tut Died In A Chariot Accident". Forbes . Pridobljeno 2. septembra 2019
  87. Harer, W. Benson (2011). "New evidence for King Tutankhamen's death: his bizarre embalming". The Journal of Egyptian Archaeology . 97 (1): 228?233. doi: 10.1177/030751331109700120. JSTOR 23269903. S2CID 194860857.
  88. Harrison, R. G.; Abdalla, A. B. (March 1972). "The remains of Tutankhamun". Antiquity . 46 (181): 9. doi: 10.1017/S0003598X00053072. S2CID 162450016.
  89. Zahi Hawass. The Golden Age of Tutankhamun: Divine Might and Splendour in the New Kingdom . American University in Cairo Press, 2004. str. 61. ISBN 977-424-836-8 .
  90. Mascort, Maite (12. april 2018). "How Howard Carter Almost Missed Finding King Tut's Tomb". National Geographic . Pridobljeno 12. julija 2019.
  91. T.G.H. James (2006). Howard Carter: The Path to Tutankhamun . Tauris Parke Paperbacks. str. 191. ISBN 978-1-84511-258-5 .
  92. Davis, Theodore M. (2001). The tombs of Harmhabi and Touatankhaman (paperback). Duckworth Publishers. ISBN 0-7156-3072-5 .
  93. Richard H. Wilkinson; Kent R. Weeks (2016). The Oxford Handbook of the Valley of the Kings . Oxford University Press. str. 491. ISBN 978-0-19-993163-7 .
  94. Howard Carter (23. oktober 2014). The Tomb of Tutankhamun: Volume 1: Search, Discovery and Clearance of the Antechamber . Bloomsbury Publishing. str. 59. ISBN 978-1-4725-7687-3 .
  95. Reeves & Wilkinson 1996, str. 81.
  96. Howard Carter; A. C. Mace (19. oktober 2012). The Discovery of the Tomb of Tutankhamen . Courier Corporation. str. 178. ISBN 978-0-486-14182-4 .
  97. Williams, A. R. (24. november 2015). "King Tut: The Teen Whose Death Rocked Egypt". National Geographic News . Pridobljeno 26. novembra 2015.
  98. Daniela Comelli; Massimo D'orazio; Luigi Folco; Mahmud El?Halwagy; Tommaso Frizzi; Roberto Alberti; Valentina Capogrosso; Abdelrazek Elnaggar; Hala Hassan; Austin Nevin; Franco Porcelli; Mohamed G. Rashed; Gianluca Valentin in drugi. "The meteoritic origin of Tutankhamun's iron dagger blade". Meteoritics and Planetary Science . 51 (7): 1301. Bibcode: 2016M&PS...51.1301C. doi: 10.1111/maps.12664.
  99. Walsh, Declan (2. junij 2016). "King Tut's Dagger Made of 'Iron From the Sky,' Researchers Say". The New York Times . Pridobljeno 4. junija 2016.
  100. Reeves 2015, str. 523.
  101. Tawfik, Thomas & Hegenbarth-Reichardt 2018, str. 181, 192.
  102. Ridley 2019, str. 263?265.
  103. Michael McCarthy (5. oktober 2007). "3,000 years old: the face of Tutankhaten". The Independent . London. Arhivirano iz izvirnika 5. novembra 2007.
  104. Nada Deyaa’ (3. februar 2019). "Long awaited for Tutankhamun's tomb reopened after restoration". Daily News Egypt . Pridobljeno 2. septembra 2019.
  105. Hankey, Julie (2007). A Passion for Egypt: Arthur Weigall, Tutankhamun and the 'Curse of the Pharaohs' . Tauris Parke Paperbacks. str. 3?5. ISBN 978-1-84511-435-0 .
  106. 106,0 106,1 Kathryn A. Bard (27. januar 2015). An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt . John Wiley & Sons. str. 249. ISBN 978-0-470-67336-2 .
  107. Carl Nicholas Reeves (1993). Howard Carter: Before Tutankhamun . H.N. Abrams. str. 62?156. ISBN 978-0-8109-3186-2 .
  108. Lorna Oakes; Lucia Gahlin (2005). Ancient Egypt: an illustrated reference to the myths, religions, pyramids and temples of the land of the pharaohs . Hermes House. str. 495. ISBN 978-1-84477-451-7 .
  109. Gordon, Stuart (1995). The Book of Spells, Hexes, and Curses . New York: Carol Publishing Group. ISBN 978-08065-1675-2 .
  110. David Vernon in Skeptical ? a Handbook of Pseudoscience and the Paranormal. Ur. Donald Laycock, David Vernon, Colin Groves, Simon Brown. Imagecraft, Canberra, 1989. str. 25. ISBN 0-7316-5794-2 .
  111. Bill Price (21. januar 2009). Tutankhamun, Egypt's Most Famous Pharaoh . Harpenden: Pocket Essentials. str. 138. ISBN 9781842432402 .
  112. "Death Claims Noted Biblical Archaeologist". Lodi News-Sentinel. 8. september 1961. Pridobljeno 9. maja 2014.
  113. Carter, Howard; Mace, A.C. (1977). The Discovery of the Tomb of Tutankhamen . Dover Publications. ISBN 0486235009 .
  114. The First Family's Pets . hoover.archives.gov. The Herbert Hoover Presidential Library and Museum. 8. maj 2017. Pridobljeno 12. julija 2019.
  115. Travel and Tourism Market Research Yearbook . Richard K. Miller Associates. 2008. str. 200. ISBN   9781577831365 .
  116. 116,0 116,1 116,2 Sarah Anne Hughes (20. junij 2019). Museum and Gallery Publishing: From Theory to Case Study . Taylor & Francis. str. 36. ISBN 978-1-317-09309-1 .
  117. William Carruthers (11. julij 2014). Histories of Egyptology: Interdisciplinary Measures . Routledge. str. 168. ISBN 978-1-135-01457-5 .
  118. Thomas R.H. Havens (14. julij 2014). Artist and Patron in Postwar Japan: Dance, Music, Theater, and the Visual Arts, 1955-1980 . Princeton University Press. str. 134. ISBN 978-1-4008-5539-1 .
  119. "Record visitor figures". British Museum. Pridobljeno 9. decembra 2018.
  120. Mona L. Russell (2013). Egypt . ABC-CLIO. str. 260. ISBN 978-1-59884-233-3 .
  121. Riggs 2018, str. 216.
  122. Paul Cartledge; Fiona Rose Greenland (20. januar 2010). Responses to Oliver Stone's Alexander: Film, History, and Cultural Studies . Univ of Wisconsin Press. str. 330. ISBN 978-0-299-23283-2 .
  123. Fritze 2016, str. 242.
  124. Proceedings of the 1st International Conference in Safety and Crisis Management in the Construction, Tourism and SME Sectors . Universal-Publishers. str. 254. ISBN 978-1-61233-557-5 .
  125. Jenny Booth (6. januar 2005). "CT scan may solve Tutankhamun death riddle". The Times . London: Times Newspapers Limited.
  126. Staff writer (16. junij 2018). "Tutankhamun exhibition to be hosted in Sydney in 2021 - Egypt Today". Egypt Today . Egypt Today. Pridobljeno 30. avgusta 2019.
  127. Dowson, Thomas (22. februar 2019). "Tutankhamun: Treasures of the Golden Pharaoh 2019 ? 2023". Archaeology Travel . Pridobljeno 31. julija 2021.
  128. Mira Maged (20. marec 2019). "King Tutankhamun exhibition in Paris sells 130,000 tickets - Egypt Independent". Al-Masry Al-Youm . Pridobljeno 30 avgusta 2019.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Tutankamon
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Neferneferuaton
Faraon Egipta
okoli 1332-okoli 1323 pr. n. ?t.
Naslednik: 
Aj