Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uni?evanju ladij in drugih plovil . Beseda izvira iz latinske besede torpere , ki pomeni paralizirati , ohromiti . Izstreljuje se jih lahko z ladij, podmornic , letal , obalnih fortifikacij , helikopterjev in drugih platform .

Do prve svetovne vojne se je izraz uporabljal za vsa bojna sredstva , ki so bila namenjena pomorskemu bojevanju, kasneje pa se ta sredstva natan?neje kategorizira.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prvi torpedi so bili v bistvu pomorske mine , ki so jih ladje vlekle za seboj na dolgih jeklenicah in jih detonirale , ko so se nahajale pod trupom sovra?ne ladje. Kasneje, v ameri?ki dr?avljanski vojni , so take mine name??ali na dolge drogove pred premec ladje in jih prav tako detonirali, ko so se pribli?ali sovra?nemu plovilu.

Torpedo podobne oblike in ustroja, kot ga poznamo danes je izumil hrva?ki upokojeni ?astnik v Avstrijski vojni mornarici , Ivan Lupis-Vuki? , leta 1860 . Prvi? je bil predstavljen istega leta v Reki , uradna demonstracija pa je bila leta 1866 . Prva tovarna , ki je izdelovala torpede je bila zgrajena v Reki , ustanovil pa jo je angle?ki industrialec Robert Whitehead za potrebe Avstro-Ogrske vojne mornarice . Uradno se je torpedo takrat imenoval Minenschiff (dobesedno ladja-mina ).

Projektil je imel kon?no hitrost okoli 6 vozlov , maksimalen doseg pa okoli 900 m . Pogon mu je omogo?al stisnjen zrak v trupu, ki je poganjal motor z notranjim zgorevanjem, ta pa vijak, pritrjen na koncu trupa. Bojna glava je bila napolnjena z gloksilinom . Leta 1881 so za?eli torpede izva?ati tudi v druge dr?ave po svetu, hkrati pa so jih tudi izpopolnjevali.

Leta 1891 je Whitehead odprl novo tovarno v Angliji , kjer je za?el izdelovati tudi prve vodljive torpede, ki jih je usmerjal giroskop , name??en v trupu.

Prva ladja, potopljena s pomo?jo sodobnega torpeda, je bila Blanco Encalada , ki jo je v ?ilenski dr?avljanski vojni 23. aprila 1891 potopil torpedni ?oln Lynch .

Med prvo svetovno vojno je postal torpedo osnovno oro?je podmornic, njegov razvoj pa je hitro napredoval. Pojavijo se ?e prvi radijsko vodeni torpedi in prvi samovodljivi torpedi, ki za usmerjanje uporabijo zvok, ki ga proizvajajo ladijski motorji. Med prvo svetovno vojno je nem?ka mornarica z podmornicami, ki so imele velike in odli?ne torpede, z njimi potopila na stotine ladij. Med najbolj znanim torpediranjem je pri?lo 7. maja 1915, ko je nem?ka podmornica U-20 z enim samim torpedom potopila britansko potni?ko prekooceansko ladjo RMS Lusitania, na kateri je umrlo 1.198 ljudi. Italijanska mornarica je proti koncu vojne uspe?no uporabila t. i. Mignatta torpedo , ki sta ga vodila dva potaplja?a s pomo?jo instrumentov, ta pa sta nato na sovra?nikovo plovilo pritrdila eksplozivno sredstvo.

Do izbruha druge svetovne vojne je nato razvoj skoraj povsem zastal, med vojno pa spet pride do novih izbolj?av na tem podro?ju. Bistvenih sprememb v samem ustroju torpedov tako ni bilo, pojavi se le nekaj novosti. Japonci izumijo torpedo, ki namesto stisnjenega zraka uporablja komprimiran ?isti kisik . Pove?a se tudi doseg, natan?nost in hitrost torpedov, zelo pa se pove?a tudi uni?evalna mo? z zamenjavo eksplozivnih zmesi v glavi torpeda.

Pogonska sredstva v torpedih [ uredi | uredi kodo ]

Poznamo ve? na?inov za poganjanje vijaka torpedov.

• torpedi na stisnjen zrak
• torpedi na ogrevan stisnjen zrak
• torpedi na kombiniran pogon (ogrevan stisnjen zrak in paro)
• torpedi na stisnjen kisik

Na?in vodenja [ uredi | uredi kodo ]

Torpedi so lahko vodljivi ali nevodljivi. Vodenje lahko poteka s pomo?jo magnetnega polja , zvoka , radijskih valov , ?love?ke posadke, sonarja in drugih sredstev.