Tablja
(
italijansko
Pontebba
,
furlansko
Pontebe
,
nem?ko
Pontafel
) je
mestno
naselje
in sredi??e istoimenske
ob?ine
na
zahodnem
robu
Kanalske doline
v de?eli
Furlaniji - Julijski krajini
,
Italija
.
Tablja le?i ob
cesti
in
?elezni?ki progi
Trbi?
-
Videm
ter soto?ju glavne
Bele
(
italijansko
Fella
) in pritoka
Pontebbane
. Bela nato zavije proti jugu v
sotesko
?elezna dolina
ter razmejuje
Julijske
od
Karnijskih Alp
.
Krajevne skupnosti, ki sestavljajo ob?ino so: Aupa (900 m), Pietratagliata (520 m), Pontebba (565 m), San Leopoldo (Leopoldskirchen, Lipalja vas, 603 m), Studena Alta (888 m) und Studena Bassa (630 m).
Tablja, pogled s vzhoda
Tablja, mestna hi?a
Prvo naselje je nastalo ?e v
antiki
. V 7. in 8. stoletju pa so to obmo?je poselili
Slovani
.
Sedanje naselje se v starih listinah prvi? omenja 1184. Leta 1342 je
oglejski patriarh
Bertrand
kraju podelil
tr?ne
pravice do neobdav?enega sejma, ki jo je ohranil vse do danes. Do prve svetovne vojne so trgovali ?est dni, potem pa tri dni. Danes semanji dan praznujejo 8. septembra na dan Marijinega rojstva.
Tablja je bila prva ?upnija v vzhodnem delu
Furlanije
. Od 16. stoletja se je kraj razvijal kot obmejno naselje med
Avstrijo
in
Bene?ko republiko
. Po potoku Pontebbana je zatem potekala avstrijsko-italijanska meja do leta 1919 in delila naselje na dve skupnosti Pontebba (Veneto, Italija) in Pontafel (Avstro-Ogrska, Koro?ka). ?e danes stoji ob potoku nekdanji obmejni kamen. Kot Pontebba Nuova je bila priklju?ena
Kraljevini Italiji
, s slovesnostjo 15. avgusta 1924 pa imenovana kot Pontebba. Od 20. septembra 1926 dalje je samostojna ob?ina.
Cesta med
Beljakom
in
Vidmom
je bila zgrajena 1820, ?eleznica pa 1879. Kraj je dobil vlogo mejne tovorne postaje in
carinarnice
. Tablja je bila med prvo
prvo svetovno vojno
ve?krat bombardirana in popolnoma uni?ena.
6. maja 1976 je bil v Furlaniji (tudi v Poso?ju)
ru?ilni potres
, ki mu je do konca leta sledilo ?e 365 popotresnih sunkov.
Epicenter
je bil v bli?ini gore San Sirmione v bli?ini italjnsko-slovenske meje v okolici Humina (Gemone). Premer obmo?ja z najve? po?kodbami je bil 90 km. Po?kodovanih je bilo veliko objektov, saj je podro?je precej naseljeno, naselja so se oblikovala na vr?ajih, gradnja pa je bila slaba.
Prvi potres na tem obmo?ju naj bi bil ?e leta 1000, sledili pa so kar pogosto: leta 1117, 24. aprila 1279, 1301, 1348, 6. septembra 1403, 22. februarja 1451 in 3. februarja 1455, 28. julija 1700, 10. julija 1776, 20. oktobra 1788, 6. januarja 1805, 25. oktobra 1812, 22. junija 1879, 9. julija 1908, 27. marca 1928, 18. oktobra 1936, ?e na?tejemo samo ru?ilne.
[1]
Posledice potresa leta 1976 so bile hude. V Furlaniji je bilo 987 mrtvih. Glavna potresna sunka sta nastala v maju in septembru, prvi 6. maja ob 20. uri z magnitudo 6,5 in drugi 15. septembra ob 9. uri in 21 minut z magnitudo 6,1. Potres je povzro?il ve?jo materialno ?kodo na pribli?no 600 km² in je segel tudi v
Poso?je
.
[2]
?ez prelaz Cereschiatis preko naselja Aupa pelje utrjena in slikovita gorska cesta do
Moggio Udinese
.
Iz Tablje pelje na sever cesta proti
prelazu Mokrine
(Naßfeld 1552
mnm
), ki se je razvil v moderno avstrijsko smu?arsko sredi??e. Cesta je prevozna v vseh letnih ?asih.
?ez prelaz Cason di Lanza do
Paulara
na severozahodu prav tako pelje gorska cesta. Najprej se ob potoku Pontebbana dvigne do pa?nih planin na vi?ino 1552 m do prelaza, ki je izhodi??e za planinske poti na Trogkofel (2279 m), na Rosskofel (Monte Cavallo, 2229 m) in Monte Zermula (2143 m). Od tod se cesta spusti do vasi
Paularo
, v dolini potoka Chiarzo.
Kulturno-zgodovinski spomeniki
[
uredi
|
uredi kodo
]
Zaradi zgodovinskih delitev ima naselje ?e danes dve cerkvi, ki se med seboj razlikujeta tudi po druga?nih zvonikih. Nekdanja koro?ka cerkev, iz leta 1368, posve?ena sv. Janezu Krstniku, ima ?ebulasto streho zvonika.
Cerkev Santa Maria Maggiore
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na furlanski strani, v ?upnijski cerkvi Santa Maria Maggiore, ki ima piramidasto streho zvonika, se nahaja ?udovit poznogotski krilni oltar iz leta 1517, delo belja?kih delavnic, verjetno mojstra Henrika iz Beljaka. Na zunanjih stranicah oltarja so prizori Marijinega oznanjenja, Marijinega obiskanja pri Elizabeti, obisk iz Egipta in binko?ti. Na notranjih stranicah (vidnih, ko je oltar odprt), so v reliefu prikazani Marijino rojstvo, poroka, smrt, vstajenje in ?a??enje.
Na sliki, ki je delo Palma il Giovane, je upodobljena Marija s svetim Rokom in Sebastijanom (1615). Stavba je bila v celoti obnovljena, saj je bila v potresu leta 1976 mo?no po?kodovana. Oltar je bil obnovljen leta 1985.
- Dolhar, Rafko (2006).
Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turisti?ni vodnik
. Mohorjeva dru?ba, Celovec.
COBISS
228982784
.
ISBN
978-3-7086-0218-9
.
- Edizione del Comune di Pontebba:
Pontebba: 1000 anni di cronaca
, Olmis, Dezember 2005;
ISBN 88-7562-036-9
- Pilgram, Gerhard; Berger, Wilhelm; Koroschitz, Werner; Pilgram-Ribitsch, Annemarie (2008).
Die letzten Taler Wandern und Einkehren in Friaul
. Zalo?ba Drava, Celovec.
COBISS
514363532
.
ISBN
978-3-85435-532-8
.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|