Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Solunski edikt
, znan tudi kot
Cunctos populos
in Edikt treh cesarjev, je edikt, katerega so
27. februarja
380
izdali cesar
Teodozij I.
in njegova socesarja
Gracijan
in
Valentinijan II.
. V njem so objavili, da morajo vsi njihovi podlo?niki slediti verskemu nauku rimskega in aleksandrijskega ?kofa. Z ediktom je trinitarijanska oziroma
nicejska veroizpoved
postala
de facto
uradna vera
Rimskega cesarstva
. Z odlokom so bili ustvarjeni pogoji, da se kon?a ve? deset let trajajo?i spor zaradi
arijanstva
, kateremu so bili naklonjeni dotedanji rimski cesarji.
Naslednje leto je bil v
Konstantinoplu
Prvi carigrajski koncil
, na katerem so dopolnili nicejsko veroizpoved, ki je znana kot nicejsko-carigrajska veroizpoved. Koncil je prepovedal samovoljno spreminjanje veroizpovedne molitve.
[1]
Teodozij je v naslednjih letih izdal ?e vrsto ediktov, s katerimi je ukazal se?iganje arijanskih in drugih
hereti?nih
knjig, izgon arijancev in zaplembo njihove imovine.
Cunctos populos
IMPPP. GR(ATI)IANUS, VAL(ENTINI)ANUS ET THE(O)D(OSIUS) AAA. EDICTUM AD POPULUM VRB(IS) CONSTANTINOP(OLITANAE).
|
EDIKT CESARJA GRACIJANA, VALENTINIJANA IN TEODOZIJA AVGUSTA PREBIVALCEM MESTA KONSTANTINOPLA.
|
CUNCTOS populos, quos clementiae nostrae regit temperamentum,
|
Vsi narodi, ki jih blago in preudarno vodimo,
|
in tali volumus religione versari,
|
se morajo, tak?na je na?a volja, spreobrniti v vero,
|
quam divinum petrum apostolum tradidisse romanis
|
katero je Rimljanov prenesel bo?anski apostol Peter,
|
religio usque ad nunc ab ipso insinuata declarat
|
kakr?na se je ohranila do danes
|
quamque pontificem damasum sequi claret et petrum alexandriae episcopum virum apostolicae sanctitatis,
|
in jo zdaj izpovedujeta pontifik Damaz in Peter, aleksandrijski episkop, mo? apostolske svetosti.
|
hoc est, ut secundum apostolicam disciplinam evangelicamque doctrinam patris et filii et spiritus sancti unam deitatem sub parili maiestate et sub pia trinitate credamus.
|
To pomeni, da skladu z apostolskim u?enjem in naukom evangelija verujemo v enega boga O?eta, in Sina in Svetega duha in v enaki veli?ini v Sveto trojico.
|
Hanc legem sequentes christianorum catholicorum nomen iubemus amplecti,
|
Samo tistim, ki sledijo ukazu tega zakona, dovoljujemo, da se imenujejo katoli?ki kristjani.
|
reliquos vero dementes vesanosque iudicantes haeretici dogmatis infamiam sustinere,
|
Vsi drugi, ki so po na?i presoji nespametni norci, naj se zaznamujejo s sramotnim nazivom heretiki,
|
nec conciliabula eorum ecclesiarum nomen accipere,
|
in ne dovoljujemo, da bi se njihove zdru?be imenovale Cerkve.
|
divina primum vindicta, post etiam motus nostri, quem ex caelesti arbitrio sumpserimus, ultione plectendos.
|
Nazadnje jih bo doletelo bo?je ma??evanje, pred tem pa kazen, ki jim jo bo v skladu z nebe?ko voljo nalo?ila na?a oblast.
|
DAT. III KAL MAR. THESSAL(ONICAE) GR(ATI)ANO A. V ET THEOD(OSIO) A. I CONSS.
|
V SULUNU, TRETJEGA DNE OD MAR?NIH KALEND, MED PETIM KONZULATOM GRACIJANA AVGUSTA IN PRVIM TEODOZIJA AVGUSTA.
|
- W.K. Boyd (1905),
The ecclesiastical edicts of the Theodosian code
, Columbia University Press.
- E. Ferguson, M.P. McHugh, F.W. Norris (1999),
Encyclopedia of early Christianity
, Taylor & Francis,
ISBN 0-8153-3319-6
.
- S. Williams, G. Friell (1994),
Theodosius: The Empire at Bay
, B.T. Batsford Ltd.,
ISBN 0-300-06173-0
.