Sinhronizacija
je postopek zamenjave izvirnih glasov igralcev (tistih, ki jih vidimo na zaslonu in sli?imo preko zvo?nikov) v
filmu
ali kak?ni drugi video vsebini (
animirani film
, risanka) z glasovi drugih oseb, ki navadno govorijo nek drug
jezik
. Gre torej za
prevajanje
govorjenega besedila iz enega jezika v drugega.
Osebe, ki posodijo glas dolo?enemu liku, so v glavnem po svetu bolj malo znane, razen pri nekaterih izjemah (npr. med privr?enci japonskih animejev) ali takrat ko njihov glas postane zna?ilen za nek lik v seriji ali za dolo?enega znanega igralca. Posebno v komedijah ali v animiranih filmih like po navadi upodobijo lokalno znane osebnosti z namenom, da bi privla?ili lokalno ob?instvo.
V evropskih dr?avah je pristop do prevajanja video vsebin zelo razli?en. V Jugovzhodni Evropi vse dr?ave skoraj vse vsebine
podnaslavljajo
(izjema so vsebine za otroke), prav tako skandinavske dr?ave, Zdru?eno kraljestvo, Irska, Islandija, Portugalska, Nizozemska, Danska in Estonija. V Srednji Evropi ter v Franciji, ?paniji in Italiji ve?inoma uporabljajo sinhronizacijo, v dr?avah nekdanje Sovjetske zveze pa se ve?inoma uporablja podnaslavljanje, vendar je prisotna tudi sinhronizacija.
V Sloveniji distributerji filme in oddaje na?eloma podnaslavljajo. Sinhronizirajo le video vsebine, namenjene otrokom, ki na?eloma ?e ne znajo brati in tako podnapisi ne pridejo v po?tev. To so na primer animirani filmi, pri prevajanju katerih so nemalokrat uporabljena tudi slovenska nare?ja, risanke in otro?ke izobra?evalne oddaje. Zlasti pri sinhornizaciji holywoodske produkcije v sloven??ino distributerji obi?jano najamejo znane imena slovenske kulturne, zlasti igralske (
Dario Varga
,
Sebastian Cavazza
,
Jurij Zrnec
idr.), pa tudi ?portne scene (
Jure Ko?ir
).
Prednosti in slabosti sinhronizacije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pri prevajanju besedila, ki ga izgovori lik, mora prevajalec upo?tevati omejenost pri trajanju samega govora, saj mora biti premikanje ustnic lika ?im bolj usklajeno z dejanskim govorom. Zaradi tega mora prevajalec v?asih kak?no stvar izpustiti ali pa dodati. Temu se mora prilagajati tudi tisti, ki liku posodi svoj glas. Velike te?ave pri prevajanju predstavljajo tudi kulturnospecifi?ni elementi (kulturemi), ki so lahko zna?ilni samo za kulturo jezika, iz katere prevajalec prevaja, in so te?ko razumljivi ciljnemu gledalcu, v nekaterih primerih pa so tudi neprevedljivi. Zaradi teh dejavnikov pride pri sinhronizaciji do izgube dolo?enih elementov izvirnega jezika, kar lahko povzro?i nerazumevanje neke situacije in tako film ne dose?e enakega vpliva na gledalca kot ga v izvirnem jeziku. Seveda pride do tega tudi pri podnaslavljanju, vendar je tam gledalcu vedno na voljo tudi izvirni jezik. To gledalcu tudi omogo?i u?enje tuejga jezika, kar pa pri sinhronizaciji ni mogo?e.
Nekaterim gledalcem pa isto?asno branje in poslu?anje besedila predstavlja te?ave, zato je v tem primeru koristnej?a sinhronizacija. Med spremljanjem sinhroniziranega filma se lahko gledalec tudi popolnoma osredoto?i na sliko in tako la?je spremlja dogajanje kot pri podnaslovljenem, ko mora obenem brati in gledati.