Sankt Peterburg
Federalno mesto
Санкт-Петербург
Navzgor-navzdol, od leve proti desni: Zimski dvorec ; Pala?ni most ; Cerkev sv. Petra in Pavla ; Cerkev svetega Izaka ; zgradba Generalnega ?taba ; reka Mojka
Zastava Grb
Himna: Himna Sankt Peterburga
Koordinati : 59°56′15″N 30°18′31″E  /  59.93750°N 30.30861°E  / 59.93750; 30.30861
Dr?ava	Rusija
Federalno okro?je	Severozahodno [1]
Ekonomska regija	Severozahodna [2]
Ustanovitev	27. maj 1703  ( 1703-05-27 ) [3]
Upravljanje
?  Guverner	Aleksander Beglov [4]
Povr?ina [5]
? Skupaj	1.439 km 2
Rang	82.
Prebivalstvo
? Ocena  (2018) [6]	5.351.935
?asovni pas	UTC+3 (moskovski ?as  [7] )
Koda ISO 3166	RU-SPE
Registrske tablice	78, 98, 178, 198
OKTMO ID	40000000
Uradni jeziki	ru??ina [8]
Spletna stran	www.gov.spb.ru

Sankt Peterburg ( rusko Санкт-Петербург , latinizirano:  Sankt-Peterburg , izgovorjava   ( pomo? · info ) ), v preteklosti znan kot Petrograd (1914?1924) in Leningrad (1924?1991), je mesto ob reki Nevi , na obali Finskega zaliva v Baltskem morju . Je drugo najve?je rusko mesto za Moskvo in ima v upravni delitvi Rusije status federalnega mesta. Z ve? kot 5,3 milijona prebivalcev od leta 2018 je ?etrto najbolj naseljeno mesto v Evropi in tudi najsevernej?i megalopolis . ^[9] Kot pomembno rusko pristani??e na Baltskem morju ima status avtonomnega mesta v Severozahodnem federalnem okro?ju .

Mesto je 27. maja (po julijanskem koledarju 16. maja) 1703 ustanovil car Peter Veliki na mestu zajete ?vedske trdnjave. Med letoma 1713 in 1918 je bilo prestolnica Ruskega carstva in kasnej?ega Ruskega imperija (za kratko obdobje med 1728 in 1730 ga je zamenjala Moskva). Po oktobrski revoluciji so bolj?eviki svojo vlado preselili v Moskvo. ^[10]

V dana?njem ?asu Sankt Peterburg velja za severno prestolnico in slu?i kot sede? nekaterih federalnih vladnih organov, kot sta ustavno sodi??e Rusije in Heraldi?ni svet predsednika Ruske federacije. Je tudi sede? Narodne knji?nice Rusije in na?rtovana lokacija za vrhovno sodi??e Ruske federacije. Zgodovinsko sredi??e Sankt Peterburga in pripadajo?e skupine spomenikov predstavljajo Unescovo svetovno dedi??ino , zato se imenuje tudi kulturna prestolnica Rusije. ^[11] V Sankt Peterburgu je Ermita? , eden najve?jih umetni?kih muzejev na svetu, ^[12] in center Lahta , najvi?ji neboti?nik v Evropi. ^[13] V Sankt Peterburgu so tudi ?tevilni tuji konzulati, mednarodne korporacije, banke in predstavni?tva podjetij.

Toponimika [ uredi | uredi kodo ]

Zagovornik zahodnja?ke Rusije, Peter Veliki, ki je mesto ustanovil, ga je prvotno poimenoval Sankt-Pieter-Burh ( Санкт-Питер-Бурхъ ) na nizozemski na?in, pozneje pa je bilo ?rkovanje po nem?kem vplivu standardizirano kot Sankt-Peterburg ( Санкт-Петербургъ ). ^[14] Carjeva vlada ga je 1. septembra 1914 po izbruhu prve svetovne vojne preimenovala v Petrograd ( Петроград ), ^[15] da bi odpravili nem?ki besedi Sankt in Burg . 26. januarja 1924, kmalu po smrti Vladimirja Lenina , so ga preimenovali v Leningrad ( Ленинград ). Po referendumu so lokalne oblasti 6. septembra 1991 mesto ponovno poimenovale Sankt Peterburg. Lokalni prebivalci ime mesta pogosto ljubkovalno skraj?ujejo kot Piter ( Питер , izgovorjava  [?p?it??r] ).

Tradicionalna vzdevka mesta med Rusi sta okno na zahod in okno v Evropo . Zaradi ?tevilnih vodnih poti Sankt Peterburg pogosto imenujejo severne Benetke ali ruske Benetke , saj je mesto zgrajeno na mo?virju in vodi. Poleg tega ima Sankt Peterburg mo?no zahodnoevropsko arhitekturo in kulturo, ki sta zdru?eni z rusko dedi??ino mesta. Drug vzdevek Sankt Peterburga je Mesto belih no?i . Mesto le?i v bli?ini polarnega obmo?ja , zato poleti no?i en mesec niso popolnoma temne. ^[16]

Nastanek in razvoj mesta [ uredi | uredi kodo ]

Imperialno obdobje (1703?1917) [ uredi | uredi kodo ]

?vedski kolonisti so leta 1611 zgradili Nien?anc ( rusko Ниенша?нц ; ?vedsko Nyenskans ; finsko Nevanlinna ), trdnjavo na ustju Neve, na takrat imenovanem Ingermanlandu , ki ga je naseljevalo finsko pleme Ingrijcev . Okrog nje je nastalo majhno mesto Nien. ^[17]

Konec 17. stoletja je Peter Veliki, ki se je zanimal za pomorstvo in pomorske zadeve, ?elel, da bi Rusija pridobila morsko pristani??e za trgovino z ostalo Evropo. Potreboval je bolj?e morsko pristani??e od dotlej glavnega Arhangelska , ki je bilo na Belem morju na skrajnem severu in je bilo pozimi zaprto za ladijski promet.

12. maja [po julijanskem koledarju 1. maja] 1703 je med veliko severno vojno Peter Veliki zajel Nien?anc in kmalu zamenjal trdnjavo. ^[18] 27. maja [oz. 16. maja] 1703 je 5 km v notranjost zaliva oziroma estuarja , na Zaj?jem otoku , postavil Petropavlovsko trdnjavo , ki je postala prva ope?na in kamnita stavba novega mesta. ^[19]

Mesto so zgradili tla?ani , kmetje iz cele Rusije; v nekaj letih je bilo pod nadzorom Aleksandra Men?ikova vklju?enih tudi nekaj ?vedskih vojnih ujetnikov. ^[20] Pri gradnji mesta je umrlo ve? deset tiso? kmetov. Kasneje je mesto postalo sredi??e Sanktpeterbur?ke gubernije. Peter Veliki je prestolnico iz Moskve v Sankt Peterburg preselil leta 1712, 9 let preden je Nistadska pogodba kon?ala vojno. Kot sede? vlade je Sankt Peterburg navajal ?e leta 1704.

Mesto se je prvih nekaj let razvijalo okoli Trga sv. trojice na desnem bregu Neve, v bli?ini Petropavlovske trdnjave. Vendar se je Sankt Peterburg kmalu za?el graditi po na?rtu. ?vicarski arhitekt Domenico Trezzini je do leta 1716 izdelal projekt, po katerem naj bi bilo sredi??e mesta na Vasiljevskem otoku in ga oblikoval v pravokotno mre?o kanalov. Projekt ni bil dokon?an, vendar je razviden v tlorisu ulic. Leta 1716 je Peter Veliki za glavnega arhitekta Sankt Peterburga imenoval Francoza Jean-Baptista Alexandra Le Blonda. ^[21]

Slog petrovskega baroka , ki so ga razvili Trezzini in drugi arhitekti in ga nazorno predstavljajo stavbe, kot npr. Men?ikova pala?a , Kunstkamera , cerkev sv. Petra in Pavla , Dvanajst kolegijev , je imel pomembno vlogo v mestni arhitekturi zgodnjega 18. stoletja. Leta 1724 je Peter Veliki v Sankt Peterburgu ustanovil Akademijo znanosti , univerzo in akademsko gimnazijo.

Po smrti Petra Velikega leta 1725 je rusko plemstvo nasprotovalo njegovim prizadevanjem za modernizacijo Rusije po evropskem zgledu. Leta 1728 je Peter II. Ruski preselil svoj sede? nazaj v Moskvo. ?tiri leta kasneje je Ana Ruska prestolnico vrnila v Sankt Peterburg. Do revolucije leta 1917 je mesto ostalo sede? rodbine Romanovih in dvora ruskih carjev, pa tudi sede? ruske vlade. V letih 1736?1737 je mesto prizadel katastrofalen po?ar. ^[22] Za obnovo po?kodovanih okro?ij je leta 1737 odbor pod Burkhardom Christophom von Munnichom naro?il nov na?rt. Mesto je bilo razdeljeno na pet okro?ij, sredi??e pa je bilo preseljeno v okro?je Admiralti, na vzhodnem bregu med Nevo in Fontanko.

Razvilo se je vzdol? treh radialnih ulic, ki se sre?ujejo pri stavbi Admiraltete in so zdaj ena ulica, znana kot Nevski prospekt (ki velja za glavno ulico mesta), Gorohovaja ulica in Voznesenski prospekt. Baro?na arhitektura je v mestu postala prevladujo?a v prvih ?estdesetih letih, vrhunec pa je bil v elizabetinskem baroku , ki ga najbolj predstavlja Italijan Bartolomeo Rastrelli s takimi stavbami, kot je Zimski dvorec . V 1760-ih je baro?na arhitektura nasledila neoklasicisti?no arhitekturo.

Ustanovljena leta 1762 je Komisija za kamnite stavbe v Moskvi in Sankt Peterburgu razsodila, da nobena stavba v mestu ne more biti vi?ja od Zimskega dvorca in prepoveduje razmike med stavbami. V ?asu vladavine Katarine Velike v letih 1760?1780 so na bregovih Neve zgradili granitne nasipe.

Toda ?ele leta 1850 je bilo dovoljeno odpreti prvi stalni most ?ez Nevo, Oznanjenski most (rusko Благовещенский мост - Blagove??enski most ). Pred tem so dovolili le pontonski mostovi . Obvodni kanal (izkopan v letih 1769?1833) je postal ju?na meja mesta.

Najpomembnej?i arhitekti neoklasicisti?nega in empir sloga v Sankt Peterburgu so bili:

• Jean-Baptiste Vallin de la Mothe ( Carska akademija umetnosti , Mali Ermita? , Gostini dvor, Novi holandski slavolok, cerkev sv. Katarine)
• Antonio Rinaldi ( Marmorna pala?a )
• Jurij Felten (Stari Ermita?, ?esmenska cerkev )
• Giacomo Quarenghi (Akademija znanosti, gledali??e Ermita?, Jusupova pala?a)
• Andrej Voronihin (Rudarski in?titut, Kazanska cerkev )
• Andrejan Zaharov (stavba Admiralitete)
• Jean-Francois Thomas de Thomon (Stara borza na otoku Vasilievski)
• Carlo Rossi (Jelaginova pala?a, Mihajlovska pala?a , Aleksandrinsko gledali??e, Stavbi senata in sinode, Stavba generalnega ?taba, oblikovanje ?tevilnih ulic in trgov)
• Vasilij Stasov (Moskovska slavolo?na vrata, cerkev sv. Trojice )
• Auguste de Montferrand ( cerkev svetega Izaka , Aleksandrov steber

Leta 1810 je Aleksander I. Ruski ustanovil prvo in?enirsko visoko?olsko ustanovo, glavno voja?ko in?enirsko ?olo v Sankt Peterburgu. ?tevilni spomeniki spominjajo na rusko zmago nad Napoleonom v domovinski vojni leta 1812 , vklju?no z Montferrandovim Aleksandrovim stebrom , postavljenim leta 1834 in slavolo?nimi vrati v Narvi.

Leta 1825 se je na Senatnem trgu v mestu zgodil zatrt dekabristi?ni upor proti Nikolaju I., dan po tem, ko je Nikolaj prevzel prestol.

Neoklasicisti?na arhitektura je do 1840-ih popustila razli?nim romanti?nim slogom, ki so prevladovali do 1890-ih in so jih predstavljali arhitekti kot sta Andrei Stackenschneider ( Mariinska pala?a , Beloselski-Belozerski pala?a , Nikolajeva pala?a, Nova Mihaelova pala?a) in Konstantin Thon (Moskovska ?elezni?ka postaja).

S kme?ko reformo , ki jo je leta 1861 izvedel Aleksander II, in industrijsko revolucijo, se je priliv nekdanjih kmetov v prestolnico mo?no pove?al. Na obrobju mesta so se spontano pojavile slabe ?etrti. Sankt Peterburg je presegel Moskvo v rasti prebivalstva in industrije; razvil se je kot eno najve?jih industrijskih mest v Evropi, z veliko pomorsko bazo (v Kronstadtu ), re?nim in morskim pristani??em.

Imeni svetih Petra in Pavla, ki sta ju prejeli prva mestna citadela in njena cerkev (od leta 1725 - grobi??e ruskih carjev), sta bili po naklju?ju imeni prvih dveh umorjenih ruskih carjev, Petra III. (1762, ki naj bi bil ubit v zaroti pod vodstvom ?ene Katarine Velike) in Pavla I. (1801, Nikola Zubov in drugi zarotniki, ki so na oblast pripeljali Aleksandra I. , sina njihove ?rtve). Tretji atentat na carja se je zgodil v Sankt Peterburgu leta 1881, ko je Aleksander II. Ruski postal ?rtev teroristov.

Po Krvavi nedelji leta 1905 so se nemiri iz Sankt Petersburga hitro raz?irili po celotnem imperiju in razvili v revolucijo . Ena najpomembnej?ih posledic je bila ustanovitev prvega ruskega parlamenta ? dr?avne dume .

Do leta 1913 je obseg industrijske proizvodnje v Sankt Peterburgu dosegel 632 milijonov rubljev, 242,6 tiso? ljudi je bilo zaposlenih v 1012 podjetjih. Prestolnica je zagotovila 12% ruske industrijske proizvodnje, vklju?no s 70% elektri?nih izdelkov, 50% kemi?nih izdelkov, 25% strojev in 17% tekstila. V mestu je delovalo 567 bank. Energetsko oskrbo industrije prestolnice je zagotavljalo 294 elektroin?talacij in tri termoelektrarne. Do leta 1914 je v Sankt Peterburgu na 60 visoko?olskih ustanovah ?tudiralo pribli?no 40 tiso? ?tudentov. ^[23]

Po izbruhu prve svetovne vojne, je carska vlada 1. septembra 1914 preimenovala mesto v Petrograd, kar pomeni ≫Petrovo mesto≪, da bi odstranili nem?ki besedi Sankt in Burg .

Revolucija in sovjetsko obdobje (1917?1941) [ uredi | uredi kodo ]

Marca 1917 je med februarsko revolucijo abdiciral Nikolaj II. , s ?imer je kon?al rusko monarhijo in ve? kot tristo let dinasti?ne vladavine Romanovih.

7. novembra (po julijanskem koledarju 25. oktober) 1917 so bolj?eviki pod vodstvom Lenina vdrli v Zimski dvorec . To je spro?ilo oktobrsko revolucijo , ki je pripeljala do konca post-carske za?asne vlade, prenosa celotne politi?ne oblasti na Sovjete in vzpon komunisti?ne partije . ^[24] Po tem je mesto dobilo novo opisno ime mesto treh revolucij ^[25] , ki se nana?a na tri pomembne dogodke v politi?ni zgodovini Rusije v za?etku 20. stoletja.

Septembra in oktobra 1917 so nem?ke ?ete napadle zahodnoestonski arhipelag in Petrogradu grozile z bombardiranjem in invazijo. 12. marca 1918 so sovjeti prenesli vlado v Moskvo, da jo dr?ijo stran od dr?avne meje. Med slede?o dr?avljansko vojno je leta 1919 general Judeni?, ki je napredoval iz Estonije, ponovil poskus zavzema mesta, vendar je Lev Trocki mobiliziral vojsko in ga prisilil k umiku.

26. januarja 1924, pet dni po Leninovi smrti, so Petrograd preimenovali v Leningrad. Temu so kasneje sledila preimenovanja nekaterih ulic in drugih toponimov, vezanih na ime mesta. ?e danes ima mesto ve? kot 230 lokalitet, povezanih z Leninovim ?ivljenjem in dejavnostmi. Nekatere od njih so spremenili v muzeje ^[26] , vklju?no s kri?arko Avrora - simbolom oktobrske revolucije in najstarej?o ladjo Ruske mornarice .

V 1920-ih in 1930-ih so revna obrobja preuredili v redno na?rtovana naselja. V tem ?asu je cvetela konstruktivisti?na arhitektura . Stanovanje je postalo javna dobrina; veliko starih me??anskih stanovanj je bilo spremenjenih v t.i. ≫komunalke≪, kjer je bivalo ve? dru?in. Do 1930-ih je v tak?nih stanovanjih ?ivelo 68 % prebivalstva. Leta 1935 so predstavili nov splo?ni na?rt, po katerem naj bi se mesto raz?irilo na jug. Konstruktivizem so zavrnili v prid pompoznej?i stalinisti?ni arhitekturi. Ko se je mestno sredi??e oddaljilo od meje s Finsko, je Stalin sprejel na?rt za izgradnjo nove mestne hi?e z ogromnim trgom na ju?nem koncu Moskovskega prospekta, ki so ga ozna?ili kot novo glavno ulico Leningrada. Po zimski (sovjetsko-finski) vojni 1939?1940 se je sovjetsko-finska meja premaknila proti severu. Nevski prospekt z Dvornim trgom je ohranil funkcije in vlogo mestnega sredi??a.

Decembra 1931 so Leningrad upravno lo?ili od Leningrajske oblasti . Takrat je vklju?eval Leningrajsko predmestno okro?je, nekateri deli so ga leta 1936 prenesli nazaj v Leningrajsko oblast in se spremenili v okro?je Vsevolo?ski, Krasnoselski, Pargolovsko okro?je in Slucki (leta 1944 preimenovano v Pavlovsko okro?je). ^[27]

1. decembra 1934 so v mestu umorili Sergeja Kirova, priljubljenega komunisti?nega vodjo Leningrada, kar je bil povod za Veliko ?istko ^[28] med katero je bilo usmr?enih pribli?no 40.000 ljudi. ^[29]

Druga svetovna vojna (1941?1945) [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Obleganje Leningrada .

Med drugo svetovno vojno so nem?ke sile junija po napadu osi na Sovjetsko zvezo oblegale Leningrad. Obleganje je trajalo 872 dni ali skoraj dve leti in pol, od 8. septembra 1941 do 27. januarja 1944. ^[30]

Obleganje Leningrada se je izkazalo za eno najdalj?ih, najbolj uni?ujo?ih in najbolj smrtonosnih obleganj ve?jega mesta v moderni zgodovini. Mesto je izoliralo od preskrbe s hrano, razen tiste, ki je bila zagotovljena prek Ceste ?ivljenja ?ez Lado?ko jezero , ki se ni mogla narediti, dokler jezero ni zmrznilo. Ve? kot milijon civilistov je bilo ubitih, predvsem zaradi stradanja. ?tevilni drugi so pobegnili ali bili evakuirani, zato je mesto postalo ve?inoma razseljeno.

1. maja 1945 je Josip Stalin v z ukazom vrhovnega poveljnika ?t. 20 imenoval Leningrad, skupaj s Stalingradom , Sevastopolom in Odeso , mesta heroji vojne. Zakon o priznanju ?astnega naslova Mesto heroj je bil sprejet 8. maja 1965 (20. obletnica zmage v Veliki domovinski vojni) v ?asu Bre?njeva . Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR je podelil Leningradu kot mestu heroj Red Lenina in medaljo zlate zvezde ≫za herojski odpor mesta in trdo?ivost pre?ivelih obleganja≪. Obelisk mesto heroj z znakom zlate zvezde so namestili aprila 1985.

Povojno obdobje (1945?1991) [ uredi | uredi kodo ]

Oktobra 1946 so nekatera ozemlja ob severni obali Finskega zaliva, ki so leta 1940 po mirovni pogodbi po zimski vojni pre?la iz Finske na ZSSR, premestili iz Leningrajske oblasti v Leningrad in razdeljena na okro?ja Sestrorecki in Kurortni. Med njima je bilo mesto Terijoki (leta 1948 preimenovano v Zelenogorsk). Leningrad in ?tevilna njegova predmestja so v povojnih desetletjih obnovili, delno po predvojnih na?rtih. Generalni na?rt za Leningrad iz leta 1948 je vseboval radialni razvoj mesta na severu in na jugu. Leta 1953 je bilo ukinjeno okro?je Pavlovski, deli njegovega ozemlja, vklju?no s Pavlovskim, pa so se zdru?ili z Leningradom. Leta 1954 so se z Leningradom zdru?ila ?e naselja Leva?ovo, Pargolovo in Peso?no.

Leningrad je dal ime Leningrajski aferi (1949?1952), pomemben dogodek v povojnem politi?nem boju v ZSSR. ?lo je za rivalstvo med Stalinovimi mo?nimi nasledniki, kjer so eno stran predstavljali voditelji mestne organizacije Komunisti?ne partije - drugo najpomembnej?e v dr?avi po Moskvi. Uni?eno je bilo celotno elitno vodstvo Leningrada, vklju?no z nekdanjim ?upanom Kuznecovim, vr?ilcem dol?nosti ?upanom Pjotrom Sergejevi?em Popkovim in vsemi njihovimi namestniki; skupno 23 voditeljev je bilo obsojenih na smrtno kazen, 181 na zapor ali izgnanstvo (opro??eno leta 1954). Pribli?no 2000 uradnikov po vsej ZSSR je bilo izklju?enih iz stranke in Komsomola in odstranjenih z vodstvenih polo?ajev. Obto?ili so jih ruskega nacionalizma. ^[31]

Podzemni hitri tranzitni sistem Leningrajski Metro, zasnovan pred vojno, so odprli leta 1955 s prvimi osmimi postajami, okra?enimi iz marmorjem in bronom. Vendar so po Stalinovi smrti leta 1953 okrasne prese?ke stalinisti?ne arhitekture opustili. Od 1960-ih do 1980-ih je bilo na obrobju zgrajenih veliko novih stanovanjskih naselij; medtem ko so bili funkcionalisti?ni stanovanjski bloki skoraj enaki drug drugemu, se je veliko dru?in tja preselilo iz kommunalk v sredi??u mesta, da bi ?ivelo v lo?enih stanovanjih.

Sodobnost (1991?danes) [ uredi | uredi kodo ]

12. junija 1991 so mestne oblasti hkrati s prvimi ruskimi predsedni?kimi volitvami organizirale ?upanske volitve in referendum o imenu mesta, ko se je ime vrnilo v Sankt Peterburg. Volilna udele?ba je bila 65-odstotna; 66,13 % celotnega ?tevila glasov je pripadlo Anatoliju Sob?aku, ki je postal prvi neposredno izvoljeni ?upan mesta.

Medtem so se gospodarske razmere za?ele slab?ati, ko se je dr?ava posku?ala prilagoditi ve?jim spremembam. Prvi? po ?tiridesetih letih so uvedli obroke hrane, mesto pa je prejelo humanitarno prehransko pomo? iz tujine. Ta dramati?ni ?as so prikazali v fotografski seriji ruskega fotografa Alekseja Titarenka. ^[32] Gospodarske razmere so se za?ele izbolj?evati ?ele na za?etku 21. stoletja. ^[33]

Leta 1995 so severni odsek proge Kirovsko-Viborgskaja metroja odrezali zaradi podzemnih poplav, kar je skoraj deset let oviralo razvoj mesta. 13. junija 1996 je Sankt Peterburg, skupaj z Leningrajsko in Tversko oblastjo, z federalno vlado podpisal sporazum o delitvi mo?i in ji podelil avtonomijo. ^[34] Ta sporazum so odpovedali 4. aprila 2002. ^[35]

Leta 1996 je Vladimir Jakovlev na volitvah za vodjo mestne uprave premagal Anatolija Sob?aka. Naslov mestnega vodje so spremenili iz "?upana" v "guvernerja". Leta 2000 je Jakovlev zmagal na ponovnih volitvah. Njegov drugi mandat se je iztekel leta 2004; dolgo pri?akovana obnova poru?ene povezave podzemne ?eleznice naj bi se kon?ala do takrat. Toda leta 2003 je Jakovlev nenadoma odstopil in prepustil funkcijo guvernerke Valentini Matvijenko.

Spremenili so zakon o volitvah mestnega guvernerja, s ?imer je razveljavila tradicijo demokrati?nih volitev s splo?no volilno pravico. Leta 2006 je mestna zakonodaja Matvijenkovo ponovno potrdila za guvernerko. Stanovanjska gradnja se je spet okrepila; cene nepremi?nin so se mo?no napihnile, kar je povzro?ilo ?tevilne nove te?ave pri ohranjanju zgodovinskega dela mesta.

?eprav ima osrednji del mesta Unescovo priznanje (v Peterburgu je pribli?no 8000 arhitekturnih spomenikov), je ohranitev njegovega zgodovinskega in arhitekturnega okolja postala sporna. ^[36] Po letu 2005 je bilo dovoljeno ru?enje starej?ih stavb v zgodovinskem sredi??u. ^[37] Leta 2006 je Gazprom napovedal ambiciozen projekt postavitve 403 m visokega neboti?nika (Center Ohta) nasproti Smolniju, kar bi lahko povzro?ilo izgubo edinstvene linije peterbur?ke vedute. Nujne proteste dr?avljanov in pomembnih javnih osebnosti Rusije proti temu projektu mestne oblasti niso obravnavale vse do decembra 2010, ko se je mesto po izjavi predsednika Dmitrija Medvedjeva odlo?ilo, da bo na?lo primernej?o lokacijo za ta projekt. Istega leta so novo lokacijo za projekt preselili v Lahto, zgodovinsko obmo?je severozahodno od mestnega sredi??a, novi projekt pa bi poimenoval Lahta Center . Gradnjo sta odobrila Gazprom in mestna uprava, za?elo pa se je leta 2012. 462 m visok neboti?nik je postal prvi najvi?ji neboti?nik v Rusiji in Evropi zunaj Moskve.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Skozi ve?ji del sredi??a mesta te?e reka Neva. Levo - izliv otoka Vasilievski, sredina - reka Neva, Petropavlovska trdnjava in Trojni most, desno - Dvorno nabre?je z Zimskim dvorcem

Obmo?je avtonomnega mesta Sankt Peterburg

Satelitska slika Sankt Peterburga

Povr?ina mesta Sankt Peterburg je 605,8 km². Obmo?je federalne enote je 1439 km², ki vsebuje sam Sankt Peterburg (sestavljen iz osemindvajsetih ob?inskih okro?ij ? rusko о?круг), devet ob?inskih mest - (Kolpino, Krasnoje Selo, Kronstadt , Lomonosov, Pavlovsk, Petergof , Pu?kin , Sestroreck, Zelenogorsk) - in enaindvajset ob?inskih naselij.

Peterburg je na srednjem ni?avju tajge ob obali Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva in otokov re?ne delte. Najve?ji so Otok Vasiljevski (poleg umetnega otoka med Obvodnim kanalom in Fontanko ter Kotlinom v Nevskem zalivu), Petrograjski , Dekabristov in Krestovski. Slednjega skupaj z Jelaginom in otokom Kameni pokrivajo ve?inoma parki. Karelijska o?ina , severno od mesta, je priljubljeno letovi?ko obmo?je. Na jugu Sankt Peterburg pre?ka baltsko-lado?ko teraso in se sre?a z I?orsko planoto.

Nadmorska vi?ina Sankt Peterburga sega od morske gladine do najvi?je to?ke 175,9 m na gri?u Orehova v vi?ini Duderhofa na jugu. Del mestnega ozemlja zahodno od Litejni prospekta ni vi?ji od 4 m nadmorske vi?ine in je trpel zaradi ?tevilnih poplav. Poplave v Sankt Peterburgu spro?i dolg val v Baltskem morju, ki ga povzro?ajo meteorolo?ke razmere, vetrovi in plitvost Nevskega zaliva. Pet najbolj katastrofalnih poplav se je zgodilo leta 1824 (4,21 m nadmorske vi?ine, med katerimi je bilo uni?enih ve? kot 300 stavb), 1924 (3,8 m), 1777 (3,21 m), 1955 (2,93 m) in 1975 (2,81 m). Za prepre?evanje poplav so zgradili Sanktpeterbur?ki jez . ^[38]

Od 18. stoletja se je mestni teren umetno dvignil, ponekod za ve? kot 4 m, kar je zdru?ilo ve? otokov in spremenilo hidrologijo mesta. Poleg Neve in njenih pritokov so druge pomembne reke federalnega obmo?ja Sankt Peterburga ?e Sestra, Ohta in I?ora. Najve?je jezero je Sestrorecki Razliv na severu, sledijo Lahtinski Razliv, Suzdalska jezera in druga manj?a jezera.

Zaradi severne lege na ca. 60 ° severne ?irine dnevna dol?ina v Peterburgu niha med letnimi ?asi, in sicer od 5 ur 53 minut do 18 ur 50 minut. Obdobje od sredine maja do sredine julija, ko somrak lahko traja vso no?, se imenuje bela no? .

Sankt Peterburg je od meje s Finsko oddaljen pribli?no 165 km in je z njo povezan preko dr?avne ceste M10.

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Po Koppnovi klimatski klasifikaciji je Sankt Peterburg razvr??en kot Dfb, vla?no celinsko podnebje. Izrazit umirjajo? vpliv baltskih morskih ciklonov povzro?a topla, vla?na in kratka poletja ter dolge, zmerno hladne mokre zime. Podnebje je podobno podnebju v Helsinkih , ?eprav je pozimi hladnej?e in topleje poleti zaradi bolj vzhodne lege.

Povpre?na najvi?ja temperatura v juliju je 23 ° C, povpre?na najni?ja temperatura v februarju pa -8,5 ° C; med poletnim vro?inskim valom severne poloble leta 2010 se je pojavila ekstremna temperatura 37,1 ° C. Leta 1883 so zabele?ili zimski minimum ?35,9 ° C. Povpre?na letna temperatura je 5,8 ° C. Reka Neva v mejah mesta zamrzne obi?ajno med novembrom in decembrom, odtali pa se aprila. Od decembra do marca je povpre?je 118 dni s sne?no odejo, ki do februarja dose?e povpre?no globino snega 19 cm. Obdobje brez zmrzali v mestu traja v povpre?ju pribli?no 135 dni. Kljub severni lokaciji Sankt Peterburga so zime toplej?e od moskovskih zaradi Finskega zaliva in nekaterih vplivov zalivskega toka. Mesto ima tudi nekoliko toplej?e podnebje kot njegova predmestja. Vremenske razmere so skozi vse leto precej spremenljive. ^{[39] [40]}

Povpre?ne letne koli?ine padavin se v mestu razlikujejo, povpre?no 660 mm na leto in najve? v poznem poletju. Vlaga v tleh je skoraj vedno visoka zaradi ni?je evapotranspiracije zaradi hladnega podnebja. Vla?nost zraka je v povpre?ju 78 %, v povpre?ju pa je 165 obla?nih dni na leto.

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Sankt Peterburg je drugo najve?je mesto v Rusiji. Po popisu 2002. ima federalna enota 4.661.219 prebivalcev ali 3,21 % v Rusiji. Popis 2002 je ugotovil 22 etni?nih skupin, ki imajo ve? kot 1000 oseb. Etni?na sestava je bila: Rusov 84,72 %, Ukrajincev 1,87 %, Beloruov 1,17 %, Judov 0,78 %, Tatarov 0,76 %, Armencev 0,41 %, Azercev 0,36 %, Gruzijcev 0,22 %, ?uva?ev 0,13 %, Poljakov 0,10 %, in mnoge druge manj?e etni?ne skupine, 7,89 % prebivalcev se ni ?elelo opredeliti.

V 20. stoletju je mesto do?ivelo hitre in znatne spremembe ?tevila prebivalcev. Od 2,4 milijona leta 1916 na manj kot 740.000 leta 1920 po revoluciji 1917 in dr?avljanski vojni. V 1930-ih je vlada Sovjetske zveze skoraj v celoti izgnala iz Leningrada ve?je manj?ine Nemcev, Poljakov, Fincev, Estoncev iv Latvijcev. Od leta 1941 do konca leta 1943 se je zaradi voja?kih operacij, lakote v ?asu obleganja ali evakuacije, prebivalstvo zmanj?alo iz 3 milijonov na manj od 700 000. Po kon?anem obleganju se je del evakuiranega prebivalstva vrnil najve?ji pa je bil priliv z migracijo iz drugih delov Sovjetske zveze. Okoli 3 milijone jih je pri?lo v 1950-ih in ?tevilo je v 1980-ih naraslo na preko 5 milijonov. Od 1991 do 2006 je ?tevilo padlo na aktualnih 4,6 milijona, primestno prebivalstvo pa je poraslo zaradi privatizacije zemlje in masovnega preseljevanja v predmestje. ^[41]

Prebivalci urbanega podro?ja Sankt Peterburga ve?inoma ?ivijo v stanovanjih. Z 68 % prebivalcev v skupinskih stanovanjih v 1930-ih, je bil Leningrad sovjetsko mesto z najve?jim ?tevilom komunalki . Skupinska stanovanja tudi danes niso neobi?ajnost. Ker so od 1950-ih do 1980-ih gradili nove ?etrti na robnih delih mesta, je preko pol milijona dru?in z nizkimi prihodki dobilo brezpla?na stanovanja. Ker so gospodarske in dru?bene dejavnosti skoncentrirane v zgodovinskem sredi??u, ve?ina ljudi ?ivi v metropolitanskem obmo?ju.

Uprava [ uredi | uredi kodo ]

Smolni Institute, sede? guvernerja

Mestna skup??ina se sestaja v Mariinski pala?i

Sankt Peterburg je rusko avtonomno mesto (drugo je Moskva). Politi?no ?ivljenje mesta je urejeno z mestnim statutom, ki ga je mestna skup??ina sprejela leta 1998. Vrhovna izvr?na oblast je Mestna uprava Sankt Peterburga, ki jo vodi guverner (do 1996. ?upan). Sankt Peterburg ima enodomno skup??ino, zakonodajno skup??ino Sankt Peterburga (Законода?тельное собра?ние Санкт-Петербу?рга).

V skladu s federalnim zakonom iz leta 2004., vodje federalnih enot, vklju?no guvernerja Sankt Peterburga, imenuje predsednik Rusije in ga potrdijo lokalne skup??ine. Aktualna guvernerka Valentina Matvijenko je trenutno edina ?enska med guvernerji.

Mesto Sankt Peterburg je trenutno razdeljeno na 18 okro?ij (rajonov). Je tudi administrativno sredi??e Leningrajske oblasti in Severozahodnega federalnega okro?ja. Ustavno sodi??e Ruske Federacije je bilo preseljeno iz Moskve v Sankt Peterburg v maju 2008.

Sankt Peterburg in Leningrajska oblast, kot dve federalni enoti, delita nekaj lokalnih oddelkov federalnih izvr?nih slu?b in sodi??, kot je arbitra?no sodi??e, policijo, FSB, po?tna slu?ba, uprava za droge, uprava zaporov, federalna uprava za registracije in druge.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Sankt Peterburg je glavno trgovsko obmo?je, ki slu?i kot finan?no in industrijsko sredi??e Rusije s specializacijo na podro?ju trgovine z nafto in plinom, ladjedelni?tvom, vesoljsko industrijo, tehnologijami, vklju?no z radio, elektronsko, programsko opremo in ra?unalniki, strojegradnjo, te?ko mehanizacijo in transport, vklju?no s tanki in drugo voja?ko opremo, rudarstvo, izdelava instrumentov, ?elezna in barvna metalurgija (proizvodnja aluminijevih zlitin), kemikalije, zdravila in medicinska oprema, zalo?ni?tvo in tiskarstvo, hrana in catering, trgovina na debelo in drobno, tekstilna in obla?ilna industrija in ?tevilna druga podjetja. Bil je tudi sede? dom Lessnerja, enega izmed ruskih pionirskih proizvajalcev avtomobilov; ustanovil jo je proizvajalec strojev in kotlov G. A. Lessner leta 1904 z zasnovo Borisa Louckega in je pre?ivel do leta 1910. ^[42]

Deset odstotkov svetovnih pogonskih turbin je tam izdelanih v podjetju LMZ, ki je zgradilo ve? kot dva tiso? turbin za elektrarne po vsem svetu. Glavne lokalne industrije so Admiralti ladjedelnica, Baltska ladjedelnica, LOMO, obrat Kirov, Elektrosila, Izhorskije Zavodi; v Sankt Peterburgu so registrirani tudi Sovkomflot, Petersburg Fuel Company in SIBUR med drugimi velikimi ruskimi in mednarodnimi podjetji.

Sankt Peterburg ima tri velika tovorna morska pristani??a: Bol?oj port Sankt Peterburg, Kronstadt in Lomonosov. Za mednarodne kri?arke je potni?ko pristani??e pri Morskem Vokzalu na jugozahodu otoka Vasiljevski. Leta 2008 sta se v pristani??u Novi potnik na zahodu otoka odprla prva dva priveza ^[43] . Novo pristani??e je bilo del mestnega razvojnega projekta Morska fasada . ^[44]

Zapleten sistem re?nih pristani?? na obeh bregovih Neve je medsebojno povezan s sistemom morskih pristani??, s ?imer je Sankt Peterburg glavna povezava med Baltskim morjem in preostalo Rusijo po vodni poti Volga-Baltik .

Sanktpeterbur?ka kovnica (Monetni dvor), ustanovljena leta 1724, je ena najve?jih kovnic na svetu, kuje ruske kovance, medalje in zna?ke. V Sankt Peterburgu je tudi najstarej?a in najve?ja ruska livarna, Monumentskulptura, ki je naredila na tiso?e skulptur in kipov, ki zdaj krasijo javne parke v Sankt Peterburgu, pa tudi v ?tevilnih drugih mestih. Tam so naredili spomenike in bronaste kipe carjev, pa tudi druge pomembne zgodovinske osebnosti in dostojanstveniki ter drugi svetovno znani spomeniki, kot so kipi Petra Clodta von Jurgensburga, Paola Troubetzkoja, Marka Antokolskega in drugih.

Leta 2007 je Toyota odprla tovarno za vozila Camry, potem ko je vlo?ila 5 milijard rubljev (pribli?no 200 milijonov dolarjev) v ?u?ari, eno od ju?nih predmestja Sankt Peterburga. Opel, Hyundai in Nissan so z rusko vlado podpisali pogodbe o gradnji avtomobilskih obratov v Sankt Peterburgu. Industrija avtomobilov in avtomobilskih delov je v zadnjem desetletju v porastu.

Sankt Peterburg ima veliko pivovarn in destilarn. Njenih pet velikih pivovarn predstavlja ve? kot 30 % doma?e proizvodnje piva v dr?avi, in je znano kot mesto piva , zaradi ponudbe in kakovosti lokalne vode. Tu je druga najve?ja evropska pivovarna Baltika, Vena (obe upravlja BBH), pivovarna Heineken, Stepan Razin (oba podjetja Heineken) in pivovarna Tinkoff (SUN-InBev).

?tevilne mestne destilarne proizvajajo ?tevilne blagovne znamke vodke . Najstarej?a je LIVIZ (ustanovljena leta 1897). Med najmlaj?imi je ruska standardna vodka, predstavljena leta 1998 v Moskvi, ki je leta 2006 odprla novo destilarno v Peterburgu (povr?ina 30.000 m², stopnja proizvodnje 22.500 steklenic na uro). Leta 2007 so blagovna znamka izvozili v ve? kot 70 dr?av. ^[45]

V Sankt Peterburgu je druga najve?ja gradbena industrija v Rusiji, vklju?no s trgovsko, stanovanjsko in cestno gradnjo.

Mesto od leta 1997 gosti Sanktpeterbur?ki mednarodni gospodarski forum , ki je najve?ji ruski poslovni dogodek in eden najve?jih tovrstnih forumov na svetu. ^[46] Forum je bil sprva namenjen pritegovanju neposrednih tujih nalo?b v Rusijo, danes pa zdru?uje izvr?ne direktorje ve?jih ruskih in mednarodnih podjetij ter politi?ne voditelje in visoke dr?avne predstavnike. Klju?ni namen foruma je zagotoviti prakti?ne re?itve za podjetja in vlade ter pomagati premagati geografske in informacijske ovire med Rusijo in drugimi dr?avami. ^[47]

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Dvorni trg pozimi. Zimski dvorec, Aleksandrov steber, stavba Generalnega ?taba

Sankt Peterburg ima tri neboti?nike : Leader Tower (140 m), Aleksander Nevski (124 m) in Atlantic City (105 m), ki so dale? od zgodovinskega sredi??a. Predpisi prepovedujejo gradnjo visokih stavb v sredi??u mesta. 310-m visok Sankt Peterburg TV stolp je najvi?ja dokon?ana stavba v mestu. Vendar pa je obstajal kontroverzen projekt, ki so ga mestne oblasti potrdile in znan kot center Ohta , zgraditi 396 metrov visok neboti?nik. Leta 2008 je Svetovni spomeni?ki sklad uvrstil zgodovinsko mesto Sankt Peterburg na seznam najbolj ogro?enih stotih mest zaradi pri?akovane gradnje, ki je grozila, da ga bo drasti?no spremenila. Projekt Centra Ohta so preklicali konec leta 2010, projekt Lahta Center pa se je za?el na obrobju mesta. Kompleks ima 463 metrov visok pisarni?ki neboti?nik in ve? stavb z me?ano rabo. Projekt centra Lahta je povzro?il veliko manj polemike in ga UNESCO, za razliko od prej?njega projekta, ne vidi kot potencialno gro?njo mestni kulturni dedi??ini, ker je dale? od zgodovinskega sredi??a. Stavba so dokon?ali leta 2019, z 462,5 metra pa je trenutno najvi?ja v Evropi in Rusiji.

Za razliko od Moskve je zgodovinska arhitektura mestnega jedra Sankt Peterburga, ve?inoma baro?na in neoklasicisti?na iz 18. in 19. stoletja, v veliki meri ohranjena; ?eprav so bile po zasegu mo?i bolj?evikov v zadnjih letih poru?ene ?tevilne stavbe, je najstarej?a od preostalih stavb lesena hi?a, zgrajena za Petra I. leta 1703 na obali Neve v bli?ini Trga svete trojice. Unesco je od leta 1991 zgodovinsko sredi??e Sankt Peterburga in pripadajo?e skupine spomenikov v Sankt Peterburgu in Leningrajski oblasti uvrstil na seznam svetovne dedi??ine.

Ansambel Petropavlovske trdnjave s cerkvijo sv. Petra in Pavla zavzema prevladujo? polo?aj na Zaj?jem otoku ob desnem bregu reke Neve. Vsako opoldne top izstreli iz trdnjave prazen strel. Sanktpeterbur?ka mo?eja , najve?ja mo?eja v Evropi, ko so jo odprli leta 1913, je na desnem bregu v bli?ini. Rt Vasilijevskega otoka, ki razcepi reko na dva najve?ja kraka, Bol?oja (Velika) in Malaja (Mala) Neva, je s severnim bregom ( Petrograjski otok ) povezan z Borznim mostom (rusko Биржево?й мост , Birzhevoy most ) in ga zaseda Stara sanktpeterbur?ka borza in Rostralova stebra . Na ju?ni obali Vasiljevskega otoka vzdol? Boljo?e Neve so nekatere najstarej?e stavbe v mestu iz 18. stoletja, vklju?no Kunstkamera , Dvanajst kolegijev , Men?ikova pala?a in Carska akademija umetnosti . Gosti enega od dveh kampusov dr?avne univerze Sankt Peterburg.

Na ju?nem, levem bregu Neve, ki je preko Pala?nega mostu povezan z rtom Vasiljevskega otoka, le?i stavba Admiraltete, obse?en kompleks muzeja Ermita? , ki se razteza vzdol? Dvornega nabre?ja, in vklju?uje baro?ni Zimski dvorec , nekdanjo uradno rezidenco ruskih carjev, pa tudi neoklasicisti?no Marmorno pala?o . Zimski dvorec gleda na Dvorni trg, glavni mestni trg z Aleksandrovim stebrom . Nevski prospekt, tudi na levem bregu Neve, je glavna mestna ulica. Za?ne se pri Admiralteti in poteka proti vzhodu poleg Dvornega trga. Nevski prospekt pre?ka reko Mojko (Zeleni most), Gribojedov kanal (Kazanski most), ulico Sadovaja, reko Fontanka ( Ani?kov most ), sre?a Litejni prospekt in nadaljuje na Trg vstaje v bli?ini Moskovske ?elezni?ke postaje, kjer se sre?a z Ligovskim prospektom in zavije k Aleksandra Nevskega Lavri . Vzdol? te avenije so ?e: Pasa?a, katoli?ka cerkev sv. Katarine, Knjigarna (stavba nekdanje dru?be Singer v slogu art nouveau ), Grand hotel Europa, luteranska cerkev sv. Petra in Pavla, Veliki Gostini dvor, Ruska nacionalna knji?nica, Aleksandrovo gledali??e za Mike?inovim kipom Katarine Velike, Kazanska cerkev , pala?a Stroganov , Ani?kova pala?a in pala?a Beloselsky-Belozersky

Samostan Aleksandra Nevskega, namenjen shranjevanju relikvij svetega Aleksandra Nevskega, je pomembno sredi??e kr??anske vzgoje v Rusiji. Vsebuje tudi pokopali??e Tihvin z grobovi ?tevilnih pomembnih Peterbur?anov. Na ozemlju med Nevo in Nevskim prospektom stoji cerkev Odre?enika na krvi , pala?a Mihajlovski, v kateri je Dr?avni ruski muzej , Marsovo polje , grad svetega Mihaela , Poletni vrt, Tauridska pala?a , Zavod Smolni in samostan Smolni .

?tevilne znamenitosti so zahodno in ju?no od stavbe Admiraltete, vklju?no cerkev sv. Trojice , Mariinska pala?a , Hotel Astoria, znamenito Mariinsko gledali??e , otok Nova Holandija, cerkev svetega Izaka , najve?ja v mestu in Senatni trg, z Bronastim jezdecem , konjeni?kim spomenikom Petra Velikega iz 18. stoletja, ki velja za najbolj prepoznaven simbol mesta.

Ostali simboli Sankt Peterburga so vremenska lopatica v obliki majhne ladje na zlati spirali Admiraltete in zlat angel na vrhu cerkve sv. Petra in Pavla. Dvi?ni Pala?ni most , dvignjen pono?i, je ?e en simbol mesta.

Od aprila do novembra 22 dvi?nih mostov ?ez Nevo in glavne kanale omogo?a, da ladje plujejo v in iz Baltskega morja po urniku. ?ele leta 2004 so odprli prvi visok most ?ez Nevo, ki ga ni treba dvigati, Veliki Obuhovski most . Najbolj izstopajo?i mostovi na?ih dni sta Korabelni in Petrovski most s po?evnimi zategami , ki sta najbolj spektakularni del mestne cestninske ceste, Zahodni obro? za ve?je hitrosti (ЗСД, ZSD, rusko Западный скоростной диаметр ). V Sankt Peterburgu je na stotine manj?ih mostov, ki se pnejo na ?tevilnih kanalih in pritokih Neve, med katerimi so najpomembnej?i Moika, Fontanka, Gribojedov kanal, Obvodni kanal, Karpovka in Smolenka. Zaradi zapletenega spleta kanalov Sankt Peterburg pogosto imenujejo severne Benetke . Reke in kanali v sredi??u mesta so oblo?eni z granitnimi bre?inami. Te in mostovi so lo?eni od rek in kanalov z granitnimi ali lito?eleznimi parapeti .

Ju?na predmestja mesta so nekdanja carska rezidenca, vklju?no Petergof , z veli?astnimi kaskadami z vodnjaki in parkom, Carsko selo , z baro?no Katarinino pala?o in neoklasicisti?no Aleksandrovo pala?o ter kupolasta pala?a carja Pavla z enim najve?jih parkov v angle?kem slogu v Evropi. Nekaj drugih rezidenc v bli?ini in del svetovne dedi??ine, vklju?no z gradom in parkom v Gat?ini , dejansko pripada Leningrajski oblasti in ne Sankt Peterburgu. Drugo znamenito predmestje je Kronstadt s svojimi utrdbami in pomorskimi spomeniki iz 19. stoletja, ki zasedajo otok Kotlin v Finskem zalivu.

Od konca 20. stoletja se je v ?tevilnih starej?ih okro?jih mesta izvedlo veliko aktivnih gradbenih in restavratorskih del. Oblasti so bile pred kratkim prisiljene, da lastni?tvo zasebnih rezidenc v dr?avni lasti v sredi??u mesta prenesejo na zasebne najemodajalce. ?tevilne starej?e stavbe so rekonstruirali, da se omogo?i njihova uporaba kot stanovanja in penthouse.

Turizem [ uredi | uredi kodo ]

Sankt Peterburg ima pomembno zgodovinsko in kulturno dedi??ino.

Arhitekturni ansambel mesta in okolice iz 18. in 19. stoletja je ohranjen v skoraj nespremenjeni obliki. Zaradi razli?nih razlogov (vklju?no z obse?nim uni?enjem med drugo svetovno vojno in gradnjo sodobnih stavb v povojnem obdobju v najve?jih zgodovinskih sredi??ih Evrope) je Sankt Peterburg postal edinstven rezervat evropskih arhitekturnih slogov zadnjih treh stoletij. Izguba statusa glavnega mesta je Sankt Peterburgu pomagala ohraniti ?tevilne predrevolucionarne stavbe, saj so v Moskvi nastajali sodobni arhitekturni presti?ni projekti ; to je v veliki meri prepre?ilo nastanek arhitekture srednjega do konca 20. stoletja in pripomoglo k ohranjanju arhitekturnega videza zgodovinskega mestnega jedra.

Sankt Peterburg je vpisan na seznam Unescove svetovne dedi??ine kot obmo?je s 36 zgodovinskimi arhitekturnimi kompleksi in okoli 4000 izjemnimi posameznimi spomeniki arhitekture, zgodovine in kulture.

Mesto ima 221 muzejev, 2000 knji?nic, ve? kot 80 gledali??, 100 koncertnih organizacij, 45 galerij in razstavnih dvoran, 62 kinematografov in okoli 80 drugih kulturnih ustanov. Vsako leto mesto gosti okoli 100 festivalov in razli?nih tekmovanj umetnosti in kulture, med njimi ve? kot 50 mednarodnih.

Kljub gospodarski nestabilnosti 1990-ih v Sankt Peterburgu ni bilo zaprtega niti enega ve?jega gledali??a ali muzeja; nasprotno, odprlo se je veliko novih, na primer zasebni muzej lutk (odprt leta 1999) je tretji tovrstni muzej v Rusiji, kjer so predstavljene zbirke ve? kot 2000 lutk, vklju?no Ve?nacionalni Sankt Peterburg in Pu?kinov Peterburg . Muzejski svet Sankt Peterburga je neverjetno raznolik. V mestu ni le svetovno znani muzej Ermita? in Ruski muzej s svojo bogato zbirko ruske umetnosti, temve? tudi pala?e in njegova predmestja, tako imenovani muzeji majhnih mest in drugi, kot je muzej slavnega ruskega pisatelja Dostojevskega, Muzej glasbenih in?trumentov, muzej dekorativne umetnosti in muzej profesionalne usmeritve.

Glasbeno ?ivljenje Sankt Peterburga je bogato in raznoliko, mesto pa zdaj gosti ?tevilne letne karnevale.

Baletne predstave zasedajo posebno mesto v kulturnem ?ivljenju Sankt Peterburga. Peterbur?ka baletna ?ola je progla?ena za eno najbolj?ih na svetu. Tradicije ruske klasi?ne ?ole se prena?ajo iz roda v rod med izjemnimi vzgojitelji. Umetnost znanih in uglednih peterbur?kih plesalcev, kot so Rudolf Nurejev , Natalija Makarova , Mihail Bari?nikov , je bila in je po vsem svetu ob?udovana. Sodobni peterbur?ki balet ne sestavljajo le tradicionalne ruske klasi?ne ?ole, temve? tudi baletniki, kot je Boris Eifman, ki je obseg strogega klasi?nega ruskega baleta raz?iril na skoraj nepredstavljive meje. Preostali zvesti klasi?ni podlagi (bil je koreograf na Ruski baletu Vaganovi akademije) je klasi?ni balet zdru?il z avantgardnim slogom, nato pa po vrsti z akrobatiko, ritmi?no gimnastiko, dramati?no ekspresivnostjo, kinom, barvo, lu?jo in kon?no z izgovorjeno besedo.

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Muzeji [ uredi | uredi kodo ]

Dr?avni muzej Ermita? ( Gledali??e Ermita? , Stari Ermita?, Mali Ermita? in Zimski dvorec , vsi del trenutnega muzejskega kompleksa)

V Sankt Peterburgu je ve? kot dvesto muzejev, ve?ina v zgodovinskih stavbah. Najve?ji izmed njih, Ermita? ima notranjost nekdanje carske rezidence in ogromno zbirko umetnostnih del. Ruski muzej je velik muzej ruske likovne umetnosti. V javne muzeje so preuredili tudi bivali??a znanih Peterbur?anov, kot so Aleksander Pu?kin , Fjodor Dostojevski , Nikolaj Rimski-Korsakov , Feodor ?aliapin , Aleksander Blok , Vladimir Nabokov , Anna Ahmatova , Mihail Zo??enko in Joseph Brodsky , pa tudi nekatere pala?e in parki v ju?nih predmestjih in opazni arhitekturni spomeniki, kot je katedrala sv. Izaka.

Kunstkamera , ki jo je s svojo zbirko ustanovil Peter Veliki leta 1714 z namenom zbiranja redkosti z vsega sveta, v?asih velja za prvi muzej v Rusiji, ki se je razvil v dana?nji Muzej antropologije in etnografije Petra Velikega. Ruski etnografski muzej, ki je bil izlo?en iz Ruskega muzeja je namenjen kulturam ljudi Rusije, biv?e Sovjetske zveze in Ruskega imperija.

• 
  Dr?avni muzej Ermita? je najve?ji muzej umetnosti na svetu po povr?ini galerije. ^[48]
• 
  Ruski dr?avni muzej je najve?ji muzej ruske likovne umetnosti.
• 
  Ruski muzej etnografije je en najve?jih etnografskih muzejev na svetu. ^[49]

Ve? muzejev ponuja vpogled v sovjetsko zgodovino Sankt Peterburga, vklju?no z Muzejem blokade, ki opisuje obleganje Leningrada in Muzejem politi?ne zgodovine, ki pojasnjuje ?tevilne avtoritarne zna?ilnosti ZSSR.

Drugi opazni muzeji so Centralni mornari?ki muzej, Zoolo?ki muzej, Centralni muzej zemlje, Ruski ?elezni?ki muzej, Muzej Suvorova, Muzej obleganja Leningrada, Muzej sodobne umetnosti Erarta in Muzej artilerije, ki ne vsebuje le kosov artilerije, temve? tudi velikansko zbirko druge voja?ke opreme, uniform in okraskov. Med drugim je v Sankt Peterburgu tudi Dr?avni muzej zgodovine religije, en najstarej?ih muzejev v Rusiji o religiji, ki upodablja kulturne predstavitve z razli?nih delov sveta. ^[50]

Glasba [ uredi | uredi kodo ]

Med ve? kot petdesetimi gledali??i v mestu je Mariinsko gledali??e (prej znano kot Kirovsko gledali??e), sede? Mariinskega baleta in opere. Vodilni baletni plesalci, kot so Vaslav Nijinski , Ana Pavlova , Rudolf Nurejev , Mihail Bari?nikov , Galina Ulanova in Natalija Makarova so bili glavne zvezde Mariinskega baleta.

Prvo glasbeno ?olo, Sanktpeterbur?ki konservatorij je ustanovil leta 1862 ruski pianist in skladatelj Anton Rubinstein . Alumni ?ole vklju?ujejo znane skladatelje, kot so Pjotr Ilji? ?ajkovski , Sergej Prokofjev , Artur Kapp , Rudolf Tobias in Dmitrij ?ostakovi? , ki je na konservatoriju u?il v 60. letih 20. stoletja in mu prinesel dodatno slavo. Na konservatoriju je v letih 1871 do 1905 u?il tudi znani ruski skladatelj Nikolaj Rimski-Korsakov . Med njegovimi u?enci so bili Igor Stravinski , Aleksander Glazunov , Anatolij Ljadov in drugi. Nekdanje stanovanje Rimskega-Korsakova v Sankt Peterburgu je ohranjeno kot skladateljev edini muzej.

Dmitrij ?ostakovi?, ki se je rodil in odrasel v Sankt Peterburgu, je posvetil svojo sedmo simfonijo mestu ter jo poimenoval Leningrajska simfonija. Simfonijo je napisal, medtem ko je bil v mestu med obleganjem Leningrada. Premierno so jo izvedli v Samari marca 1942; nekaj mesecev pozneje je do?ivela prvo izvedbo v obleganem Leningradu v Bol?oji filharmoni?ni dvorani pod taktirko dirigenta Karla Eliasberga. Sli?ali so jo po radiu in rekli, da je dvignila duh pre?ivelega prebivalstva. ^[51] Leta 1992 je 7. simfonijo izvedlo 14 pre?ivelih orkestralnih igralcev leningrajske premiere v isti dvorani kot pol stoletja pred tem. ^[52] Leningrajski filharmoni?ni orkester ostaja en najbolj znanih simfoni?nih orkestrov na svetu pod vodstvom dirigentov Jevgenija Mravinskega in Jurija Temirkanova. Obdobje Mravinskega kot umetnostnega vodje leningrajske filharmonije je morda najdalj?e od vseh dirigentov kateregakoli orkestra v sodobnem ?asu in ga je vodil od malo znane pokrajinske skupine do enega najuglednej?ih orkestrov na svetu, zlasti za izvedbe ruske glasbe.

Imperialni pevski zbor je bil ustanovljen po zgledu dvorov drugih evropskih prestolnic.

V Sankt Peterburgu so bila najnovej?a gibanja v popularni glasbi v dr?avi. Tu so bile ustanovljene zgodnje sovjetske jazz skupine, kot je bil prva koncertna jazz skupina Leopolda Teplickega (1927), Theajazz Leonida Ucosovega (1928), pod pokroviteljstvom skladatelja Isaaka Dunajevskega in jazz pevski zbor Georgija Landsberga (1929). Prvo jazzovsko dru?tvo je bilo tukaj ustanovljeno leta 1958 kot J58 in je bilo pozneje preimenovano v jazz klub Kvadrat. Leta 1956 sta Aleksandr Bronevicki in Edita Pieha ustanovila popularno skupino Dru?ba, ki je postal prva popularna skupina v ZSSR v 50. letih 20. stoletja. V 60. letih so ?tudentske rock skupine Argonavti, Ko?evniki in drugi razvijali serijo neuradnih underground rock koncertov in festivalov. Leta 1972 je Boris Greben??ikov ustanovil skupino Akvarium, ki je pozneje postal izjemno priljubljen. Od takrat obstaja glasbeni slog ≫Petrov rock≪.

V 70. letih je veliko skupin pri?lo iz underground scene in so naposled ustanovile Leningrajski rock klub, ki je zagotovil oder za skupine, kot so DDT, Kino, Alisa, Zemljane, Zoopark, Piknik in Secret. Prva skupina v ruskem stilu je bila Pop mehanika, ki je na odru pome?ala ve? kot 300 ljudi in ?ivali, vodil pa jo je multitalentirani Sergej Kurjohin v 80. letih. Mednarodni festival Sergeja Kurjohina (SKIF) je poimenovan po njem. Leta 2004 je bil ustanovljen Center Kurjohina, kjer so se odvijali SKIF, Elektromehanika in Etnomehanika. SKIF se osredoto?a na eksperimentalno pop in avantgardno glasbo, Elektromehanika na elektronsko glasbo , Etnomehanika pa na svetovno glasbo.

Danes Sankt Peterburg gosti veliko opaznih glasbenikov razli?nih ?anrov, od priljubljenih leningrajskih Sergeja ?nurova, Tequilazzz, Splean in Korol i ?ut, do rock veteranov Jurija ?ev?uka, Vja?eslava Burosova in Mihaila Bojarskega. Na za?etku 2000. let je mesto do?ivelo val priljubljenosti metalcora, rapcora in emocora in ustanovili so skupine, kot so Amatory, Kirpi?i, Psychea, Stigmata, Grenouer in Animal jazz.

Festival belih no?i v Sankt Peterburgu je znan po spektakularnih ognjemetih in mno?i?nemu praznovanju ob koncu ?olskega leta.

Rave skupina Little big prav tako prihaja iz Sankt Peterburga. Njihov glasbeni video za ≫Skibidi≪ je bil posnet v mestu, za?en?i od Akademi?eskega pereuloka. ^[53]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Sankt Peterburg ima dolgo in znamenito tradicijo v literaturi. Fjodor Dostojevski ga je imenoval ≫najbolj abstraktno in namensko mesto na svetu≪, poudarjajo? njegovo umetnost, vendar je bil tudi simbol sodobne neurejenosti v spreminjajo?i se Rusiji. Ruskim pisateljem se je pogosto zdel groze? in ne?love?ki mehanizem. Groteskna in pogosto morasta podoba mesta je upodobljena v Pu?kinovih zadnjih pesmih, Peterbur?kih zgodbah Gogolja , novelah Dostojevskega , pesmih Aleksandra Bloka in Osipa Mandel?tama ter v simbolisti?ni noveli Peterburg Andreja Belega . Po Lotmanu v njegovem poglavju Simbolizem Sankt Peterburga v Univerzi in umu je te pisce navdihoval simbolizem znotraj mesta. U?inek ?ivljenja v Sankt Peterburgu na bedo siroma?nih pisarni?kih uslu?bencev v dru?bi, obsedeni s hierarhijo in statusom je postala pomembna tema za avtorje, kot so Pu?kin , Gogolj in Dostojevski. ?e ena pomembna zna?ilnost zgodnje sanktpeterbur?ke literature je njen mitolo?ki element, ki vklju?uje urbane legende in priljubljene zgodbe duhov, saj zgodbe Pu?kina in Gogolja vsebujejo duhove, ki se vra?ajo v Sankt Peterburg, da lovijo druge osebe, pa tudi fantazijske elemente, ustvarjajo? nadnaravno in abstraktno sliko Sankt Peterburga.

Pisci 20. stoletja iz Sankt Peterburga, kot so Vladimir Nabokov , Ayn Rand , Andrej Beli in Jevgenij Zamjatin s svojimi u?enci, Serapion brati, so ustvarili popolnoma nove sloge v literaturi in so prispevali nove vpoglede v razumevanje dru?be skozi svoje izku?nje v mestu. Ana Ahmatova je postala pomembna vodnica ruske poezije. Njena pesem Rekvijem navaja nevarnosti, s katerimi se je sre?ala v stalinisti?nem obdobju. ?e en pomemben pisec z 20. stoletja iz Sankt Peterburga je Jo?ef Brodski, prejemnik Nobelove nagrade za literaturo (1987). ?eprav je ?ivel v ZDA, njegova pisanja v angle??ini odsevajo ?ivljenje v Sankt Peterburgu z unikatne perspektive tako prebivalca, kot tujca v mestu, v esejih, kot so ≫Vodi? po preimenovanem mestu≪ in nostalgi?ni ≫V sobi in pol≪. ^[54]

Film [ uredi | uredi kodo ]

V Sankt Peterburgu je bilo snemanih ve? kot 250 mednarodnih in ruskih filmov. ^[55] V mesto je bilo postavljenih ve? kot tiso? svetovnih filmov o carjih, revoluciji, ljudeh in zgodbah, vendar jih niso snemali v Sankt Peterburgu. Prve filmske studije so v Sankt Peterburgu ustanovili na za?etku 20. stoletja in od 20. let je Lenfilm najve?ji filmski studio v Sankt Peterburgu. Prvi tuji film, sneman v celoti v Sankt Peterburgu je snemanje Tolstojeve Ane Karenine iz leta 1997, v kateri sta igrala Sophie Marceau in Sean Bean , proizvedla pa jo je mednarodna skupina britanskih, ameri?kih, francoskih in ruskih filmskih ustvarjalcev.

Kultna komedija Ironija usode ^[56] (tudi Ирония судьбы, или С лёгким паром!) je postavljena v Sankt Peterburg set in se nor?uje sovjetskega na?rtovanja mest. Film Bele no?i iz leta 1985 je bil dele?en znatne zahodne pozornosti zaradi izvirnih scen z leningrajskih ulic, v ?asu ko Zahodne dru?be niso snemale filmov v Sovjetski zvezi. Drugi filmi so med drugim GoldenEye (1995), Midnight in Saint Petersburg (1996), Brother (1997) in Tamilov romanti?ni triler Dhaam Dhoom (2008). Jevgenij Onjegin (1999) temelji na Pu?kinovi pesmi in predstavlja veliko turisti?nih znamenitosti. Poleg tega ruska romanti?na komedija Piter FM zapleteno predstavlja mestno krajino, skoraj kot da bi imela glavno vlogo v filmu.

Obstaja ve? mednarodnih filmskih festivalov, ki potekajo letno, npr. Festival festivalov, Mednarodni dokumentarni filmski festival Sporo?ilo ?loveku od svojega za?etka leta 1988 med belimi no?mi. ^[57]

Izobrazba [ uredi | uredi kodo ]

V letih 2006?2007 je bilo v Sankt Peterburgu 1024 vrtcev, 716 javnih ?ol in 80 profesionalnih ?ol. ^[58] Najve?ja od javnih ?ol je Sanktpeterbur?ka dr?avna univerza , v kateri je pribli?no 32.000 dodiplomskih ?tudentov: najve?ja nedr?avna institucija visoke izobrazbe je Institut mednarodnih ekonomskih odnosov, ekonomije in prava. Druge znane univerze so Sanktpeterbur?ki politehni?ni institut, Herzen univerza, Sanktpeterbur?ka dr?avna univerza ekonomije in financ ter Sanktpeterbur?ka voja?koin?enirska-tehni?na univerza. Vse javne univerze so federalna last in ne spadajo k mestu.

Twelve univerza Sanktpeterbur?ke dr?avne univerze

?port [ uredi | uredi kodo ]

Med olimpijskimi igrami 1980 je Leningrad gostil nogometno tekmovanje. Leta 1994 so v njem potekale Goodwill igre.

Na podro?ju ?olnarjenja je bilo prvo tekmovanje v mestu veslanje leta 1703, ki ga je organiziral Peter Veliki po zmagi nad ?vedsko vojno mornarico. Ruska vojna mornarica organizira jadralne dogodke od ustanovitve mesta. Jadralni klubi: ^[59] Sanktpeterbur?ki re?ni jadralni klub in Nevski jadralni klub , slednji je najstarej?i jadralni klub na svetu. Pozimi, ko morje in jezera zamrznejo in jaht ter ?olnov ni mo?no uporabljati, doma?ini jadrajo v ledenih ?olnih.

Konjeni?tvo ima dolgo tradicijo in je bilo priljubljeno med carji ter aristokracijo, pa tudi kot del voja?kega usposabljanja. Od konca 18. stoletja je bilo za konjeni?tvo zgrajenih ve? zgodovinskih ?portih aren za vzdr?evanje treningov ?ez celo leto, npr. Zimni stadion in Konnogvardejski mane?.

?ahovsko tradicijo so izpostavili z mednarodnim tekmovanjem leta 1914, ki ga je delno financiral car, v katerem je ruski car Nikolaj II. prvi? podelil naziv ≫velemojster≪ petim igralcem: Lasker , Capablanca , Aljehin , Tarrasch in Marshall .

Glavna nogometna ekipa mesta je NK Zenit Sankt Peterburg , pri katerem je igral slovenski branilec Miha Mevlja . Klub je devetkratni sovjetski in ruski prvak ter je osvojil naslov prvaka v ?tirih zaporednih sezonah med 2018?19 in 2021?22, sovjetski/ruski pokal pa je osvojil petkrat. Klub je tudi osvojil UEFA pokal 2007?08 in UEFA superpokal leta 2008 na ?elu z uspe?nim igralcem in lokalnim junakom Andrejem Ar?avinom .

Zenitov doma?i stadion je bil med letoma 1950 in 1993 ter ponovno 1995 Kirov stadion in je bil takrat en najve?jih stadionov na svetu. Leta 1951 je na njem spremljala tekmo mno?ica 110.000 ljudi in postavila rekord prisotnosti sovjetskega nogometa. Leta 2006 so stadion poru?ili, Zenit pa je, dokler ni bil na istem mestu zgrajen Krestovski stadion , za?asno pre?el na Petrovski stadion. Krestovski stadion je bil odprt leta 2017 in je gostil ?tiri tekme na FIFA pokalu konfederacij , vklju?no s finalom. Na svetovnem prvenstvu v nogometu 2018 je stadion gostil sedem tekem, vklju?no s polfinalno in tekmo za tretje mesto. Prav tako je gostil sedem tekem evropskega prvenstva v nogometu 2021 , vklju?no s ?etrtfinalno. Stadion naj bi gostil finale UEFA Lige prvakov leta 2022, vendar je bilo februarja 2022 zaradi ruske invazije na Ukrajino odpovedano. ^[60]

Hokejske ekipe v mestu vklju?ujejo SKA Sankt Peterburg v KHL, HC VMF Sankt Peterburg v VHL in mlaj?e klube SKA-1946 in Srebrni levi v ruski glavni ligi. SKA Sankt Peterburg je en najbolj priljubljenih klubov v KHL in je pogosto na vrhu lige po prisotnosti. Skupaj s svojo priljubljenostjo so trenutno ena najbolj?ih ekip v KHL in so dvakrat osvojile Gagarinov pokal. ^[61] Znani igralci kluba so med drugim Pavel Dacjuk , Ilja Koval?uk , Nikita Gusev , Sergej ?irokov in Viktor Tihonov . Med izprtjem NHL so za klub igrali zvezdniki Ilja Koval?uk, Sergej Bobrovski in Vladimir Tarasenko . Svoje doma?e tekme igrajo na SKA areni.

Dolgoletni mestni ko?arkarski klub je BC Spartak Sankt Peterburg, ki je zagnal kariero Andreja Kirilenka . BC Spartak Sankt Peterburg je osvojil dva naslova v premierni ligi ZSSR (1975 in 1992), dva pokala ZSSR (1978 in 1987) ter ruski pokal (2011). Dvakrat so tudi osvojili Saporta pokal (1973 in 1975). Med legendami kluba sta Aleksander Belov in Vladimir Kondra?in . BC Zenit Sankt Peterburg tudi igra v mestu odkar je bil leta 2014 ustanovljen.

Transport [ uredi | uredi kodo ]

Sankt Peterburg je pomembno transportno vozli??e. Prvo rusko ?eleznico so zgradili tu leta 1837 in od takrat je mestna transportna infrastruktura sledila rasti mesta. Sankt Peterburg ima obse?en sistem lokalnih cest in ?eleznic ter velik javnotransportni sistem, ki vklju?uje tramvaj, podzemno ?eleznico in re?ni promet, ki potnike preva?a u?inkovito in razmeroma udobno.

Mesto je povezano s preostankom Rusije in ?ir?im svetom z ve? zveznimi avtocestami in dr?avnimi ter mednarodnimi ?elezni?kimi progami. Mednarodno letali??e Pulkovo slu?i ve?ini zra?nih potnikov, ki potujejo v ali iz mesta.

Cestni in javni transport [ uredi | uredi kodo ]

Sankt Peterburg ima obse?no mre?o javnega transporta, ki jo financira mesto (avtobusi, tramvaji, trolejbusi in ve? sto linij mar?rutk ). Leta 2022 so mar?rutke ve?inoma ukinili in jih nadomestili z javnimi avtobusi. ^[62] Tramvaji so bili najpomembnej?e transportno sredstvo. V 80. letih 20. stoletja je imelo mesto najve?jo mre?o tramvajev na svetu, vendar je bilo 2000. letih veliko prog odstranjenih.

Avtobusi prepeljejo tri milijone potnikov dnevno in vozijo po ve? kot 250 urbanih in veliko predmestnih linijah. Sanktpeterbur?ko podzemno ?eleznico so odprli leta 1955. Zdaj ima 5 linij in 72 postaj ter povezuje vseh pet ?elezni?kih postaj in prepelje 2,3 mio potnikov dnevno. ^[63] Metro postaje so pogosto okra?ene z materiali kot sta marmor in bron.

Leta 2018 je bilo odprtih novih pet postaj metroja: Prospekt Slavi, Dunajskaja, ?u?ari, Begovja in Novokrestovskaja. Slednjo so zgradili specifi?no za la?ji dostop do stadiona med svetovnim prvenstvom v nogometu 2018 in tekmami NK Zenit. ^[64]

Zemljevid Sanktpeterbur?kega metroja

Prometne konice so v mestu pogoste zaradi ?tevila voza?ev, medmestnega prometa in obse?nega sne?enja pozimi. Gradnja avtocest, kot sta Sanktpeterbur?ka kro?na cesta, zgrajena leta 2011 in Zahodni avtocestni diameter, zgrajen leta 2017, je pomagala zmanj?ati promet v mestu. Avtocesta, ki povezuje Moskvo in Sankt Peterburg, je M11 Neva, znana tudi kot Avtocesta Moskva?Sankt Peterburg.

Sankt Peterburg je pomembni transportni koridor, ki povezuje Skandinavijo z Rusijo in Vzhodno Evropo. Mesto je vozli??e mednarodnih Evropskih poti E18 proti Helsinkom, E20 proti Talinu , E95 proti Pskovu , Kijevu in Odesi ter E105 proti Petrozavodsku , Murmansku in Kirkenesu na severu ter Moskvi in Harkovu na jugu.

?elezni?ki transport [ uredi | uredi kodo ]

Mesto je kon?na destinacija za mre?o medmestnih in primestnih ?eleznic, ki jim slu?i pet ?elezni?kih postaj ? Baltijska, Finlandijska, Lado?ska, Moskovska in Vitebska, ^[65] pa tudi desetine nekon?nih ?elezni?kih postaj v okviru federalnega subjekta. Sankt Peterburg ima ?elezni?ke povezave s Helsinki , Finska, Berlinom, Nem?ija in veliko biv?imi republikami ZSSR. Helsin?ka ?eleznica, zgrajena leta 1870 in 443 km dolga, je imela do leta 2022 vlake petkrat dnevno, potovanje pa je trajalo tri ure in pol z Allegro vlakom.

?eleznica Moskva?Sankt Peterburg so odprli leta 1851 in je dolga 651 km. Voza?i v Moskvo potrebujejo od tri ure in pol do devet ur. ^[66]

Leta 2009 so Ruske ?eleznice zagnale novo visokohitrostno storitev za linijo Moskva?Sankt Peterburg. Novi vlak, znan kot Sapsan , je izvedenka priljubljenega vlaka Siemens Velaro ; razli?ne razli?ice tega vlaka ?e delujejo v nekaterih evropskih dr?avah. 2. maja 2009 je postavil hitrostni rekord v Rusiji z vo?njo z 281 km/h ^[67] in 7. maja 2009 z vo?njo z 290 km/h.

Med 12. decembrom 2010 in marcem 2022 so Karelijski vlaki, skupno podjetje Ruskih in Finskih ?eleznic, delovali z vlaki Almstom Pedolino na visokohitrostni liniji med Sanktpeterbu?kim Finlandskim vokzalom in helsin?ko centralno ?elezni?ko postajo. Te vlake so tr?ili kot ≫Allegro vlake≪. ≫Allegro≪ je imel ob?asno veliko tehni?ne te?ave, kar je vodilo v velike zamude in celo odpovedi turisti?nih potovanj. ^[68] Po ruski invaziji na Ukrajino so storitev odpovedali.

Zrak [ uredi | uredi kodo ]

Sankt Peterburgu slu?i Mednarodno letali??e Pulkovo . ^[69]

Letali??e Pulkovo je bilo odprto za potnike kot majhen aerodrom leta 1931. Leta 2013 je bilo z ve? kot 12 milijoni potnikov tretje najprometnej?e v Rusiji, za Mednarodnim letali??em ?eremetjevo in Mednarodnim letali??em Domodedovo . Tako je vse ve?ji potni?ki promet vodil v obse?no modernizacijo celotne letali?ke infrastrukture. Prenovljeni terminal Pulkovo-1 je bil odprt za doma?e polete leta 2015 kot raz?iritev Terminala 1. ^[70] Rossija, eden najstarej?ih letalskih prevoznikov v Ruski federaciji, je registrirana v Sankt Peterburgu kot najve?ja letalska dru?ba in doma?a dru?ba Letali??a Pulkovo. ^[71]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Leningrajska simfonija (?ostakovi?)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Sankt Peterburg

• Uradna stran mesta (rusko)
• Uradna stran mesta (angle?ko)