Pompeji
Pogled na eno izmed ulic v Pompejih.
Pompeji Geografska lokacija: Italija
Lokacija	Pompeji , Provinca Neapelj , Kampanija , Italija
Koordinati	40°45′0″N 14°29′10″E  /  40.75000°N 14.48611°E  / 40.75000; 14.48611
Tip	mesto
Povr?ina	64 do 67 ha
Zgodovina
Ustanovljeno	6.?7. stoletje pr. n. ?t.
Opu??eno	79 n. ?t.
Druge informacije
Spletna stran	www.pompeiisites.org
Kraj svetovne dedi??ine UNESCO
Uradno ime: Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata
Tip	Kulturno
Kriterij	iii, iv, v
Razglasitev	1997 (21. zasedanje)
Evid. ?t.	829
Regija	Evropa in Severna Amerika]]

Pompeji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manj?ih krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna ob?ina , ki jih je 24. avgusta leta 79 (ali morda kasneje v jeseni) uni?il piroklasti?ni tok ognjenika Vezuv , za katerega sploh niso vedeli, da je ognjenik. Izbruh ognjenika je opisal Plinij mlaj?i , katerega stric, znani pisec, u?enjak in ?astnik Plinij starej?i , je umrl, ko je posku?al z majhno skupino ladjic in ribi?kih ?olnov re?iti ujete v okoli?kih obmorskih mestih. Plinij mlaj?i je bil ob ?asu izbruha v Minsenumu.

Pompeje so znova odkrili po naklju?ju leta 1748 , ko je nek kmet s plugom zadel ob bronast predmet. ^[1] Leta 1710 so odkrili marmorne plo??e na mestu, kjer je bilo neko? mesto Herkulanej. K ob?irnej?emu izkopavanju jih je gnala ?elja, da bi na?li zaklade .

?ivljenje v Pompejih [ uredi | uredi kodo ]

Starej?i prebivalci Pompejev so se imenovali Oski . Dobra lega na rodovitni zemlji je privabila Grke , Samnite , Etru??ane in nastalo je rimsko mesto. Na za?etku je ?ivelo v Pompejih 3000 prebivalcev. Ob vpadu Rimljanov so zdr?ali mesto eno leto, kasneje pa so se vdali.

Pompeji so bili v primerjavi z ostalimi rimskimi mesti majhni, vendar so bili zaradi dobrega podnebja ter rastlinstva bolj priljubljeni od Rima . Potres je kasneje poru?il mesto do tal, a so ga kasneje obnavljali in se je ponovno razcvetelo. Pompejski forum se je nahajal na zelo ugodnem mestu zaradi prelepega zaliva ter vulkana Vezuva. Najpomembnej?i prostor za prebivalce je bila tr?nica , ker so bili Pompejci trgovsko zelo razviti, trgovali so predvsem s sadjem ter zelenjavo .

Za Pompejce je bilo tudi zna?ilno, da so zelo skrbeli za svojo higieno . Imeli so svoje terme , tam so imeli kopali??e , telovadnico , najzanimivej?i del mesta pa so bile vro?e kopeli . Imeli so tudi ogrevanje, kar je bilo za tiste ?ase prava redkost. Pompejci so imeli tudi amfiteater . Sprejel je do 5000 obiskovalcev. V njem so potekali gladiatorski boji. Pompejci so za gradnjo hi? uporabljali apnen?ast kamen in lehnjak . Hi?e so pokrivali s stre?niki . Najzna?ilnej?a hi?a je imela atrij ter zunanji vrt , vendar so kasneje hi?e postale ?e prostornej?e in bogatej?e. Bile so udobne, vendar bilo je hrupno zaradi trgovskih cest. V Pompejih so bile zelo priljubljene tudi pekarne . Pri odkopavanju so v pe?i odkrili celo star kruh, saj vanjo ni prodrl pepel. Arheologi so se zelo za?udili, saj je bil kruh enak kruhu v tistem ?asu ? torej 1700 let pozneje! Tudi tkali so veliko, kajti tkanine so bile v tistih ?asih zelo dragocene. Tkali so na ro?nih statvah . Zanimivo je, da so tkanine bolj cenili kot ko?uhovino, ki je niso veliko uporabljali. Ko so volili novega vladarja , so stene okrasili z napisi tistega, katerega so volili.

Propad [ uredi | uredi kodo ]

Leta 62 je Pompeje prizadel potres, a so mesto obnovili, naposled pa je zaradi kopi?enja plinov v vulkanu, ki so iskali izhod, a so bili dolga leta pre?ibki, da bi predrli vulkanov zama?ek, s?asoma pritisk tako narasel, da se je spro?il izbruh. Nekega dne je bilo morje zelo razburkano, Vezuv se je sumljivo tresel in oddajal nenavadne zvoke. Tudi ?ivali so se ?udno vedle, nato pa je zaradi velikega pritiska para pritisnila na sto?ec in ga razgnala na majhne kamen?ke. Pompejce je pokon?al de? majhnih kamen?kov, ki so bruhnili iz vulkana. ?tiri kilometre od vulkana je stalo mestece Herkulanej , vendar so prebivalci imeli sre?o, ker so vedeli, da v njihovo smer prihaja gmota blata, prav zaradi tega so se lahko re?ili. Ve?ina ljudi je pre?ivela prvih dvanajst ur izbruha. ?ele po polno?i je vrsta kamninskih tokov pokopala pod sabo tiste ljudi, ki so bili najbli?je vulkanu. Mesti pa sta za nekaj stoletij ostali prekriti z debelim nanosom vulkanskega pepela in lave; Pompejev in Herkulaneja ni bilo ve?.

UNESCO-va svetovna dedi??ina [ uredi | uredi kodo ]

Pompeji in okolica so od leta 1997 vpisani v UNESCO-v seznam svetovne dedi??ine . ^[1] Zaradi ne?inkovite in po?asne obnove in za??ite spomenika (zaradi vpliva lokalne mafije je precej sredstev kon?alo v zasebnih ?epih) so za nadzor obnove parka izbrali poseben model zunanjega mednarodnega nadzora. ^[2]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Rimskem imperiju

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Predstavnosti o temi Pompeji v Wikimedijini zbirki
• Uradna stran arheolo?kega parka Arhivirano 2015-07-25 na Wayback Machine .

Ta zgodovinski ?lanek je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u

Ta ?lanek o naselju v Italiji je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u