Mednarodna vesoljska postaja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mednarodna vesoljska postaja, kot jo je posnel ?lan posadke raketoplana Endeavour ob vra?anju z odprave STS-132 (23. maj 2010)
MVP (Modula Unity (na vrhu) in Zarja z razprtimi solarnimi plo??ami ), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vra?anjem na Zemljo
MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje.

Mednarodna vesoljska postaja ( MVP , angle?ko International Space Station - ISS, rusko Междунаро?дная косми?ческая ста?нция - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti , skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA ( NASA ), Rusije ( FKA ), Japonske ( JAXA ), Kanade ( CSA ) in Evropske unije ( ESA ). [1] [2] Slu?i predvsem kot infrastruktura za raziskave u?inka mikrogravitacije , kozmi?nega sevanja in drugih vesoljskih pojavov. Glavni cilj je razkritje vplivov na biologijo ?loveka med dalj?im bivanjem v vesolju, astronavti pa preu?ujejo tudi astronomijo , astrobiologijo , vesoljsko vreme in fizi?ne pojave, kot sta temna snov in temna energija . [3] [4]

Ima modularno zgradbo iz modulov pod pritiskom, zunanjega ogrodja, son?nih panelov in drugih komponent. Postaja se nahaja na tirnici okoli Zemlje na vi?ini pribli?no 360 km , tirnici, ki ji obi?ajno pravimo nizkozemeljska. Njena dejanska nadmorska vi?ina se spreminja za nekaj kilometrov zaradi atmosferskega upora sredstva in usklajevanja (dviganja) vi?ine. Postaja dnevno izgubi na vi?ini od 65 do 100 m , zato je potrebno vzdr?evati orbito s pomo?jo raket. Njena orbitalna perioda je pribli?no 93 minut . [5] Od izstrelitve prvega modula Zarja 20. novembra 1998 je naredila ve? kot sto tiso? obhodov. Tirna hitrost je 7,66 kilometrov na sekundo (27.600 km/h).

MVP v mnogo?em predstavlja zdru?itev prej?njih na?rtovanih neodvisnih vesoljskih postaj: ruske Mir 2 , ameri?ke Freedom/Alpha in predvidenih modulov, evropskega Kolumba in japonskega Eksperimentalnega modula Kib? (希望, Upanje). Bilo je nekaj predlogov, da bi postajo imenovali po Hermanu Poto?niku Noordungu , vendar ni pri?lo do tega. Prva stalna ?love?ka posadka se je naselila 2. novembra 2000 . MVP je podrla rekord vesoljske postaje Mir za najdalj?e neprekinjeno ?love?ko bivanje, ki zdaj zna?a 7001230000000000000 23 let, 7002211000000000000 211 dni. Trenutno lahko v njej prebiva ?est ljudi. Ve?ina dosedanjih stalnih posadk je bila ruskih in ameri?kih, kraj?i ?as pa je postajo obiskalo tudi ve? astronavtov iz mno?ice razli?nih dr?av in prvi vesoljski turist . Postaja je vidna z Zemlje s prostim o?esom. [6]

Postajo v glavnem oskrbujejo plovila Sojuz in Progress , ameri?ka Dragon in Cygnus ter japonski HTV. [1] Lastni?tvo in uporabo dolo?ajo meddr?avne pogodbe in drugi sporazumi. [7] Financiranje je zagotovljeno do leta 2024, [8] [9] pri ?emer bo vsaj po ameri?kih na?rtih operativna do leta 2030, nato pa naj bi kontrolirano padla v Tihi ocean . [10]

Zgradba [ uredi | uredi kodo ]

3-D model Mednarodne vesoljske postaje

MVP ima modularno zgradbo, kar je omogo?ilo gradnjo po kosih na Zemlji, njihov dvig v vesolje in postopno sestavljanje v orbiti. Tak?na zgradba zaobide omejitve mase in velikosti predmetov, ki jih lahko nosijo rakete nosilke . Za dostavo skoraj 400 ton sestavnih delov s skupno povr?ino, primerljivo s povr?ino nogometnega igri??a , je bilo potrebnih ve? kot 40 poletov. [11]

Na spodnji shemi so glavni sestavni deli postaje. Modro so obarvani moduli pod pritiskom, ki jih lahko uporablja posadka brez vesoljskih oblek . Rde?e je obarvana osnovna struktura, ostale komponente, ki niso pod pritiskom, pa so obarvane rumeno. Laboratorij Destiny je spojen z vozli??em Unity , na shemi sta zaradi jasnosti prikazana lo?eno.

ruska
pristajalna odprtina
Solarne plo??e Zvezda DOS-8
(servisni modul)
Solarne plo??e
ruska
pristajalna odprtina
zra?na zapora
Poisk (MRM-2)
zra?na zapora
Pirs
ruska
pristajalna odprtina
laboratorij Nauka
zamenjava za Pirs
Evropska
robotska roka
Solarne plo??e (zlo?ene) Zarja FGB
(prvi modul)
Solarne plo??e (zlo?ene)
Rassvet
(MRM-1)
ruska
pristajalna odprtina
PMA 1
Lina za priklop
tovornih plovil
tovorni prostor
Leonardo
habitat
BEAM
zra?na zapora
Quest
Unity
Vozli??e 1
Tranquility
Vozli??e 3
ESP-2 Kupola
Solarne plo??e Solarne plo??e Oddajnik toplote Oddajnik toplote Solarne plo??e Solarne plo??e
ELC 2 , AMS nosilno ogredje Z1 ELC 3
nosilno ogredje S5/6 nosilno ogredje S3/S4 nosilno ogredje S1 nosilno ogredje S0 nosilno ogredje P1 nosilno ogredje S3/P4 nosilno ogredje P5/6
ELC 4 , ESP 3 ELC 1
robotska roka
Dextre
robotska roka
Canadarm2
Solarne plo??e Solarne plo??e Solarne plo??e Solarne plo??e
ESP-1 laboratorij
Destiny
tovorni prostor
Kib? logistics
Lina za priklop
tovornih plovil
pristajalna odprtina
PMA 3
robotska roka
Kib?
Zunanji tovor laboratorij
Columbus
Harmony
Vozli??e 2
laboratorij
Kib?
zunanja platforma
Kib?
pristajalna odprtina
PMA 2
pristajalni priklju?ek
IDA 2


Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 Kitmacher, Gary (2006). Reference Guide to the International Space Station . Apogee Books. str. 71?80. ISBN   978-1-894959-34-6 . ISSN   1496-6921 .
  2. ≫Human Spaceflight and Exploration?European Participating States≪ . Evropska vesoljska agencija. 2009 . Pridobljeno 17. januarja 2009 .
  3. ≫Fields of Research≪ . NASA. 26. junij 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. januarja 2008.
  4. ≫Getting on Board≪ . NASA. 26. junij 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 8. decembra 2007.
  5. ≫Current ISS Tracking data≪ . NASA. 15. december 2008. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. decembra 2015 . Pridobljeno 28. januarja 2009 .
  6. ≫NASA Sightings Help Page≪ . Spaceflight.nasa.gov. 30. november 2011. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. septembra 2016 . Pridobljeno 21. novembra 2017 .
  7. ≫International Space Station legal framework≪ . Evropska vesoljska agencija. 19. november 2013 . Pridobljeno 21. februarja 2015 .
  8. Achenbach, Joel (8. januar 2014). ≫NASA: International space station operation extended by Obama until at least 2024≪ . The Washington Post . Pridobljeno 22. novembra 2017 .
  9. ≫Canada's newest astronauts will fly to space by 2024≪ . CBC Canada. 4. junij 2015 . Pridobljeno 22. novembra 2017 .
  10. ≫International Space Station to crash down to Earth in 2031≪ . BBC News . 3. februar 2022 . Pridobljeno 5. februarja 2022 .
  11. ≫Building the International Space Station≪ . Evropska vesoljska agencija . Pridobljeno 6. decembra 2018 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]