Mednarodna vesoljska postaja
(
MVP
,
angle?ko
International Space Station
- ISS,
rusko
Междунаро?дная косми?ческая ста?нция
- МКС) je
vesoljska postaja
v
nizkozemeljski orbiti
, skupni projekt petih
vesoljskih agencij
ZDA
(
NASA
),
Rusije
(
FKA
),
Japonske
(
JAXA
),
Kanade
(
CSA
) in
Evropske unije
(
ESA
).
[1]
[2]
Slu?i predvsem kot infrastruktura za raziskave u?inka
mikrogravitacije
,
kozmi?nega sevanja
in drugih vesoljskih pojavov. Glavni cilj je razkritje vplivov na
biologijo ?loveka
med dalj?im bivanjem v vesolju,
astronavti
pa preu?ujejo tudi
astronomijo
,
astrobiologijo
, vesoljsko vreme in fizi?ne pojave, kot sta
temna snov
in
temna energija
.
[3]
[4]
Ima modularno zgradbo iz modulov pod pritiskom, zunanjega ogrodja,
son?nih panelov
in drugih komponent. Postaja se nahaja na
tirnici
okoli
Zemlje
na vi?ini pribli?no
360
km
, tirnici, ki ji obi?ajno pravimo nizkozemeljska. Njena dejanska
nadmorska vi?ina
se spreminja za nekaj kilometrov zaradi
atmosferskega
upora sredstva
in usklajevanja (dviganja) vi?ine. Postaja dnevno izgubi na vi?ini od 65 do 100
m
, zato je potrebno vzdr?evati orbito s pomo?jo raket. Njena
orbitalna perioda
je pribli?no 93
minut
.
[5]
Od izstrelitve prvega modula
Zarja
20. novembra
1998
je naredila ve? kot sto tiso? obhodov.
Tirna hitrost
je 7,66 kilometrov na sekundo (27.600 km/h).
MVP v mnogo?em predstavlja zdru?itev prej?njih na?rtovanih neodvisnih vesoljskih postaj: ruske
Mir 2
, ameri?ke
Freedom/Alpha
in predvidenih modulov, evropskega
Kolumba
in japonskega
Eksperimentalnega modula
Kib? (希望, Upanje). Bilo je nekaj predlogov, da bi postajo imenovali po
Hermanu Poto?niku Noordungu
, vendar ni pri?lo do tega. Prva stalna ?love?ka posadka se je naselila
2. novembra
2000
. MVP je podrla rekord vesoljske postaje
Mir
za najdalj?e neprekinjeno ?love?ko bivanje, ki zdaj zna?a
7001230000000000000
23 let,
7002211000000000000
211 dni. Trenutno lahko v njej prebiva ?est ljudi. Ve?ina dosedanjih stalnih posadk je bila ruskih in ameri?kih, kraj?i ?as pa je postajo obiskalo tudi ve? astronavtov iz mno?ice razli?nih dr?av in prvi
vesoljski turist
. Postaja je vidna z Zemlje s prostim o?esom.
[6]
Postajo v glavnem oskrbujejo
plovila
Sojuz
in
Progress
, ameri?ka
Dragon
in
Cygnus
ter japonski HTV.
[1]
Lastni?tvo in uporabo dolo?ajo meddr?avne pogodbe in drugi sporazumi.
[7]
Financiranje je zagotovljeno do leta 2024,
[8]
[9]
pri ?emer bo vsaj po ameri?kih na?rtih operativna do leta 2030, nato pa naj bi kontrolirano padla v
Tihi ocean
.
[10]
MVP ima modularno zgradbo, kar je omogo?ilo gradnjo po kosih na Zemlji, njihov dvig v vesolje in postopno sestavljanje v orbiti. Tak?na zgradba zaobide omejitve mase in velikosti predmetov, ki jih lahko nosijo
rakete nosilke
. Za dostavo skoraj 400 ton sestavnih delov s skupno povr?ino, primerljivo s povr?ino
nogometnega igri??a
, je bilo potrebnih ve? kot 40 poletov.
[11]
Na spodnji shemi so glavni sestavni deli postaje. Modro so obarvani moduli pod pritiskom, ki jih lahko uporablja posadka brez
vesoljskih oblek
. Rde?e je obarvana osnovna struktura, ostale komponente, ki niso pod pritiskom, pa so obarvane rumeno. Laboratorij
Destiny
je spojen z vozli??em
Unity
, na shemi sta zaradi jasnosti prikazana lo?eno.
Vesoljski programi SZ (do 1991) in Rusije s ?love?ko posadko
|
---|
Dejavni
| |
---|
Pretekli
| |
---|
Ukinjeni
| |
---|
|
---|
Dejavni
| |
---|
Kon?ani
| |
---|
Preklicani
| |
---|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|