Medi?ejske vile
so vrsta pode?elskih gradbenih kompleksov v
Toskani
, ki so bile v lasti ?lanov
dru?ine Medici
med 15. in 17. stoletjem. Vile so imele ve? funkcij: bile so pode?elske pala?e Medi?ejcev, raztresene po ozemlju, ki so mu vladali, kar je kazalo njihovo mo? in bogastvo. Bile so tudi rekreacijska letovi??a za prosti ?as in u?itek lastnikov in bolj prozai?no so bila sredi??e kmetijskih dejavnosti na okoli?kih posestvih. Leta 2013 so bile Medi?ejske vile uvr??ene na Unescov seznam svetovne dedi??ine.
Prvi vili sta bili Villa del Trebbio in tista v
Cafaggiolu
, obe mo?ni utrjeni hi?i, zgrajeni v 14. stoletju v zgodovinski regiji Mugello, prvotni dom dru?ine Medici. V 15. stoletju je
Cosimo Medi?ejski Starej?i
v Careggiu in
Fiesolu
zgradil vile, ki jih je zasnoval
Michelozzo
, ?e vedno precej mogo?ne stavbe, vendar z dodatnimi rekreacijskimi prostori: dvori??i, balkoni in vrtovi.
Lorenzo de' Medici
je pre?ivel dolga obdobja v vili v Careggiu. Postopoma je Firence obkro?ila zbirka Medi?ejskih vil, druge pa v bolj oddaljenih predelih Velikega vojvodstva Toskana. Do konca 16. stoletja je bilo vsaj 16 ve?jih posesti, z vsaj ?e 11 sekundarnimi interesi (ve?inoma kmetijskimi ali kratek ?as v lasti dru?ine Medici), skupaj s konstelacijo kmetij in lovskih ko? po celotni Toskani. Giusto Utens je naslikal vrsto lunet, ki so prikazovale glavne Medi?ejske vile v 17. stoletju, ki so danes v
Vili La Petraia
.
Zadnji vili Medici sta bili Villa di Montevettolini in Villa di Artimino, ki ju je leta 1595/6 kupil Ferdinando I., medtem ko je raz?iril
Vilo di Castello
, Vilo La Petraia in Vilo dell'Ambrogiana.
Kasnej?e vile so izjemni primeri
renesan?ne
in
baro?ne arhitekture
, pogosto pa so jih spremljali tudi vrtovi. Vrt v vili di Castello, ki je bila ustvarjena za Cosima I de' Medici, velikega vojvodo Toskane, je prvi v Italiji ustvaril Niccolo Tribolo, ki je pozneje zasnoval vrtove Boboli za novo rezidenco Cosima v Firencah,
pala?a Pitti
.
Vsak pomembnej?i ?lan dru?ine Medici je imel posestvo. Vojvoda se je selil od ene hi?e do hi?e. Ko je v njej prebival, je vila postala mikrokozmos Medi?ejskega dvora. Za lov je lahko obiskal Vilo del Trebbio, Vilo di Cafaggiolo ali Vilo di Pratolino; spomladi je prebival v vili dell'Ambrogiana in se premaknil do vile di Artimino, da bi poleti od?el v hladnej?e vi?je lege.
Po smrti Giana Gastona de' Medici leta 1737 je Veliko vojvodstvo Toskana in premo?enje Medi?ejcev, vklju?no z njihovimi vilami, prevzela
Franc
, vojvoda Lotarin?ki (kasneje sveti rimski cesar). Franc je leta 1739 samo enkrat obiskal Toskano in naslednjih ?estindvajset let so bile vile zanemarjene. Ko je
Leopold I.
leta 1765 podedoval vojvodino, so bile mnoge v slabem stanju in so bile odstranjene. Preostanek so Lotaringi uporabljali do leta 1860, ko je bila Toskana absorbirana v novo Kraljevino Italijo.
Savojci
so se odlo?ili za prodajo vseh preostalih vil (La Petraia & Poggio a Caiano), ki so ostale v njihovi lasti do konca monarhije leta 1946. Danes so nekatere vile muzeji; druge zasedajo institucije, nekaj pa jih je v zasebni lasti in jih pogosto najamejo zasebno ali uporabljajo za javne prireditve.
Leta 2006 je italijanska vlada poslala Medi?ejske vile na Unescov seznam svetovne dedi??ine.
[1]
Na 37. Unescovem odboru za svetovno dedi??ino leta 2013 v Phnom Penhu so bile
Vile in vrtovi Medici v Toskani
dodane na seznam svetovne dedi??ine.
Vile in vrtovi na Unescovem seznamu
[
uredi
|
uredi kodo
]
Dvanajst vil in dva vrtova so na Unescovem seznamu svetovne dedi??ine:
- Villa di Mezzomonte (1480?1482, 1629?1644)
- Villa di Camugliano (pribli?no 1530 - 1615) [3]
- Vila di Pratolino (1568?1738)
- Villa di Lappeggi (1569?1738)
- Villa dell'Ambrogiana (1574?1738)
- Villa di Collesalvetti (1464?1738)
- Villa di Agnano (1486?1498)
- Villa di Arena Metato (ok. 1563 - 1738)
- Villa di Spedaletto (1486?1492)
- Villa di Stabbia (1548?1738)
- Villa della Topaia (pribli?no 1550 - 1738)
- Villa di Marignolle (1560?1621)
- Villa di Lilliano (1584?1738)
- Villa di Coltano (1586?1738)
- Villa di Montevettolini (pribli?no 1595 - 1738
Medi?ejci so poleg svojih pode?elskih vil v Firencah zasedli ?e naslednje stavbe:
in
- ↑
≫Medici Villas≪
.
UNESCO
. United Nations. UNESCO World Heritage Centre. 1. junij 2006. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 18. aprila 2012
. Pridobljeno 24. oktobra 2018
.
- Ballerini, Isabella. (2003).
The Medici Villas: The Complete Guide
. Florence: Giunti.
ISBN
978-88-09-02995-8
.
- Giardini di Toscana
, foreword by Mariella Zoppi, Edifir, 2001
- Alidori Laura,
Le dimore dei Medici in Toscana
, Edizioni Polistampa Firenze,1995
- Mignani, Daniela (1995) [1991].
The Medicean Villas by Giusto Utens
(2. izd.). Florence: Arnaud.
ISBN
88-8015-000-6
.
|
---|
| |
- 1
skupaj s
?vico
- 2
Skupaj z
Vatikanom
- 3
Skupaj z:
Avstrija
,
Francija
,
Nem?ija
,
Slovenija
in ?vico
- 4
Skupaj z:
Albanija
, Avstrija,
Belgija
,
Bolgarija
,
Hrva?ka
, Nem?ija,
Romunija
,
Slova?ka
, Slovenija,
?panija
in
Ukrajina
- 5
Skupaj z: Hrva?ka in
?rna gora
|