Lubeck
Mesto
Zastava Grb
Lubeck
Koordinati : 53°52′11″N 10°41′11″E  /  53.86972°N 10.68639°E  / 53.86972; 10.68639
Dr?ava	Nem?ija
Zvezna de?ela	Schleswig-Holstein
Povr?ina
? Skupno	214,13 km 2
Nadm. vi?ina	13 m
Prebivalstvo   (31-12-2016)
? Skupno	216.712
? Gostota	1.000 preb./km 2
Spletna stran	[ www.luebeck.de www.luebeck.de ]
Kraj svetovne dedi??ine UNESCO
Uradno ime: Hanzeatsko mesto Lubeck
Tip	Kulturni
Kriteriji	iv
Razglasitev	1987 (11-to zasedanje)
ID #	272
Dr?ava	Nem?ija
Obmo?je	Evropa

Lubeck (dansko Lybæk ; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lubeck ) je drugo najve?je mesto v severnonem?ki zvezni de?eli Schleswig-Holstein , univerzitetno mesto in eno ve?jih nem?kih pristani??. Vrsto let je bilo glavno mesto Hanseatske zveze (imenovano tudi ≫Kraljica Hanse≪), zaradi obse?nega arhitekturnega gotskega izro?ila pa je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dedi??ine. Leta 2016 je v mestu ?ivelo 217.000 prebivalcev. Mesto le?i ob reki Trave in predstavlja najve?je nem?ko pristani??e ob Baltiku . Stari del mesta je otok , ki ga obkro?a reka Trave. Njegova registrska oznaka za vozila je HL.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Ljudje so se naselili na obmo?ju po zadnji ledeni dobi , kon?ani okoli leta 9700 pr. n. ?t.. Tu je nekaj neolitskih dolmenov .

Okoli leta 700 so se slovanski narodi za?eli seliti v vzhodne dele Holsteina , obmo?je, ki so ga predhodno naseljevali germanski prebivalci, ki so se premaknili v dobi preseljevanja ljudstev . Karel Veliki (sveti rimski cesar med letoma 800-814), ?igar prizadevanju za pokristjanjevanje so nasprotovali germanski Sasi , je izselil mnoge Sase in pripeljal Polabske Slovane. Liubice (ime kraja pomeni 'ljubek') je bilo ustanovljeno na bregovih reke Trave pribli?no ?tiri kilometre severno od sedanjega mestnega sredi??a Lubecka. V 10. stoletju je kraj postal najpomembnej?e naselje Obotritske konfederacije , zgrajen je bil grad . Leta 1128 so poganski Rani iz Rugena uni?ili Liubice.

Leta 1143 je Adolf II. , grof Schauenburg in Holstein ustanovil sodobno mesto kot nem?ko naselje na re?nem otoku Bucu. Zgradil je nov grad, ki ga je prvi? omenjal kronik Helmold, kot da je obstajal ?e leta 1147. Adolf je moral grad odstopiti sa?kemu vojvodi Henriku Levu leta 1158. Po Henrikovem padcu leta 1181 je mesto za osem let postalo svobodno cesarsko mesto . Cesar Friderik I. Barbarossa (vladal med 1152?1190) je dolo?il, da mora mesto imeti vladajo?i svet dvajset ?lanov. Svet, v katerem so prevladovali trgovci, so pragmati?ni trgovinski interesi oblikovali politiko ?e stoletja. Svet je pre?ivel do 19. stoletja. Mesto in grad sta kasneje spremenila lastni?tvo in do leta 1192 postala del Sa?ke vojvodine , do leta 1217 grofije Holstein in kraljevine Danske do bitke pri Bornhovedu leta 1227.

Hanseatsko mesto [ uredi | uredi kodo ]

Okoli leta 1200 je pristani??e postalo glavna to?ka odhoda kolonistov, ki so od?li na baltska ozemlja, osvojiti Livonski red in kasneje Tevtonski red . Leta 1226 je cesar Friderik II. z Reichsfreiheitsbrief povzdignil mesto v status svobodnega cesarskega mesta. V 14. stoletju e Lubeck postal kraljica hanzeatske lige , ki je bil dale? najve?ji in najmo?nej?i ?lan te srednjeve?ke trgovinske organizacije. Leta 1375 je cesar Karel IV. Lubeck imenoval kot eno od petih ?asti cesarstva", naslov je delil z Benetkami, Rimom, Piso in Firencami.

Ve? konfliktov glede trgovinskih privilegijev je privedlo do boja med Lubeckom (s Hanseatsko ligo ) ter Dansko in Norve?ko - z razli?nimi izidi. Medtem ko sta Lubeck in Hanseatska liga prevladala v konfliktih leta 1435 in 1512, je Lubeck izgubil, ko je postal vpleten v grofovsko dr?avljansko vojno, ki je na Danskem rasla od leta 1534 do leta 1536. Lubeck se je pridru?il tudi pro-luteranski ?malkaldenski zvezi sredi leta 16. stoletja.

Mo? Lubecka je po porazu v grofovski vojni po?asi upadla. Mesto je ostalo nevtralno v tridesetletni vojni leta 1618-1648, vendar je kombinacija razdejanja iz devetletne vojne in nove ?ezatlantske usmeritve evropske trgovine povzro?ila, da je Hanseatska liga - in s tem Lubeck ? nazadovala v pomembnosti. Vendar pa je tudi po de facto razpustitvi Hanseatske lige leta 1669, Lubeck ?e vedno ostal pomembno trgovsko mesto na Baltskem morju .

Moderna doba [ uredi | uredi kodo ]

Franz Tunder je bil organist v Marijini cerkvi . Bilo je del tradicije te luteranske skupnosti, da bi organist pre?el na dol?nost z dinasti?no poroko. Leta 1668 se je njegova h?erka Anna Margarethe poro?ila z velikim dansko-nem?kim skladateljem Dieterichom Buxtehudeom , ki je bil organist v Marienkirche v Lubecku vsaj od leta 1703. Nekateri od najve?jih skladateljev tistega ?asa so pri?li v cerkev, da bi sli?ali njegovo znano igro.

V vojni ?etrte koalicije proti Napoleonu so vojaki pod Bernadottejem zasedli nevtralni Lubeck po boju proti Blucherju 6. novembra 1806. V kontinentalni blokadi je Dr?avna banka bankrotirala. Leta 1811 je francosko cesarstvo formalno priklju?ilo Lubeck kot del Francije; anti-Napoleonski zavezniki so osvobodili obmo?je leta 1813 in dunajski kongres leta 1815 je priznal Lubeck kot neodvisno svobodno mesto.

Pisatelj Thomas Mann je bil ?lan dru?ine Mann, trgovcev v Lubecku. Njegov dobro znani roman Buddenbrookovi iz leta 1901, je v Nem?iji (in kasneje po vsem svetu, prek ?tevilnih prevodov) bralce seznanjal z na?inom ?ivljenja in me??ansko bur?oazijo Lubecka 19. stoletja.

1. aprila 1937 so nacisti sprejeli tako imenovan Groß-Hamburg-Gesetz , ki je zdru?il mesto Lubeck s Prusijo .

Med drugo svetovno vojno (1939-1945) je Lubeck postal prvo nem?ko mesto, ki je utrpelo znatno bombardiranje Kraljevega vojnega letalstva (RAF). Napad 28. marca 1942 je povzro?il hudo ?kodo zgodovinskemu sredi??u. Ta napad je uni?il tri glavne cerkve in velike dele pozidanega obmo?ja; zvonovi cerkve svete Marije so padli na kamnita tla. ^[1] Nem?ija je upravljala tabori??e za vojne ujetnike , Oflag X-C, blizu mesta od leta 1940 do aprila 1945. Britanska druga armada je vstopila v Lubeck 2. maja 1945 in ga zasedla brez upora.

3. maja 1945 je bila ena od najve?jih nesre? v pomorski zgodovini v zalivu Lubeck, ko so bombniki RAF-a potopili tri ladje: SS Cap Arcona , SS Deutschland in SS Thielbek - ki niso vedeli, da so bili v njih zaporniki. Pribli?no 7.000 ljudi je umrlo.

Prebivalstvo se je precej pove?alo - od pribli?no 150.000 leta 1939 do ve? kot 220.000 po vojni - zaradi priliva etni?nih nem?kih beguncev iz komunisti?nega bloka iz nekdanjih vzhodnih provinc Nem?ije. Lubeck je po drugi svetovni vojni postal del Schleswig-Holsteina (in posledi?no ostal znotraj Zahodne Nem?ije). Stal je neposredno tam, kar je postala notranja nem?ka meja med delitvijo Nem?ije v dve dr?avi v obdobju hladne vojne . Ju?no od mesta je meja sledila reki Wakenitz, ki je v mnogih delih lo?ila Nemce za manj kot 10 m. Najsevernej?i mejni prehod je bil v lube?kem okro?ju Schlutup. Lubeck je v desetletjih obnovil svoj zgodovinski center mesta. Leta 1987 je UNESCO to obmo?je uvrstil na seznam svetovne dedi??ine.

Lubeck je postal prizori??e pomembnega umetni?kega ?kandala v 1950-ih. Lothar Malskat je bil najet za obnovo srednjeve?kih fresk v Marijini cerkvi, ki so jih odkrili, ko je bila cerkev med drugo svetovno vojno po?kodovana. Namesto tega je naslikal nova dela, ki jih je opravil kot obnovo, in pretental ?tevilne strokovnjake. Malskat je kasneje sam razkril prevare. Gunter Grass je ta incident opisal v svojem romanu The Rat leta 1986.

V no?i na 18. januar 1996 je po?ar uni?il dom tujih beguncev, ko je umrlo 10 ljudi in bilo hudo ranjenih ve? kot 30 drugih, ve?inoma otrok. Ve?ina prebivalcev zato?i??a je menila, da gre za rasisti?ni napad, saj so izjavili, da so naleteli na o?itno sovra?nost v mestu ^[2] . Policija in lokalno sodi??e sta bila takrat kritizirana zaradi izklju?itve rasizma kot mo?nega razloga pred za?etkom predhodnih preiskav ^[3] . Toda do leta 2002 so sodi??a ugotovila, da vsi vpleteni Nemci niso krivi; storilcev niso ujeli. ^[4]

Aprila 2015 je Lubeck gostil konferenco G7. ^[5]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Mesto le?i v severni Nem?iji ob spodnjem toku reke Trave, plovne reke, ki te?e pribli?no 17 kilometrov od starega mesta v okro?ju Travemunde v Baltsko morje. Staro mesto le?i na gri?u, otoku Werder med rekama Trave in Wakenitz. Poleg teh skozi mesto oziroma okro?je Krummesse, te?e kanal Laba-Lubeck do Trave. Mesto je ve?inoma na Lube?kem pore?ju, okoli?ka pokrajina pa je del gri?evnate de?ele Ostholsteiner, za katero je zna?ilna pleistocenska poledenitev. Geografski polo?aj Trave, ki te?e skozi baltski greben pred Travemundom, je spodbudil razvoj mesta kot pristani??a in upravi?il hiter vzpon v severnoevropsko sredi??e srednjega veka.

Mestne soseske [ uredi | uredi kodo ]

Urbano obmo?je Lubecka je, od prestrukturiranja po odlo?bi z dne 28. septembra 1972, uradno razdeljeno na deset mestnih okro?ij. Te so razdeljeni na skupno 35 krajevnih skupnosti. Deset okro?ij s svojimi uradnimi ?tevilkami in prebivalstvom ^[6] :

• 01 Mestno jedro - Innenstadt (okoli 13.000 prebivalcev)
• 02 St. Jurgen (okoli 43.000 prebivalcev)
• 03 Moisling (okoli 10.000 prebivalcev)
• 04 Buntekuh (okoli 11.000 prebivalcev)
• 05 St. Lawrence South (okoli 14.000 prebivalcev)
• 06 St. Lawrence North (okrog 42.000 prebivalcev)
• 07 St. Gertrud (okrog 41.000 prebivalcev)
• 08 Schlutup (okoli 6000 prebivalcev)
• 09 Kucknitz (pribli?no 18.000 prebivalcev)
• 10 Travemunde (okoli 13.000 prebivalcev

Poplave [ uredi | uredi kodo ]

Nizko le?e?a obmo?ja mesta so ogro?ena zaradi poplav povezanih z Baltskim morjem preko reke Trave. Na stavbi na ulici An der Obertrave na vogalu Pagonnienstraße je znak v spomin na poplavo 13. novembra 1872.

Zavarovana obmo?ja [ uredi | uredi kodo ]

V mestnem obmo?ju je ?est naravnih rezervatov in 13 zavarovanih obmo?ij (stanje september 2018). (Naravni rezervati [1] , zavarovana obmo?ja [2] )

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

V letu 2015 je mesto imelo 218.523 prebivalcev. Najve?je skupine etni?nih manj?in so Turki, Poljaki, ju?ni Evropejci (ve?inoma Grki in Italijani), Rusi, Arabci in ve? manj?ih skupin. Tako kot v drugih nem?kih mestih obstaja vedno ve?ja afro-nem?ka skupnost. ^[7]

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Altstadt ? Staro mesto [ uredi | uredi kodo ]

Dne 14. decembra 1987 so bili deli srednjeve?kega mestnega sredi??a na otoku Altstadtinsel vpisani na seznam Unescove svetovne dedi??ine. ^[8] Tako je bilo prvi? v severni Evropi celotno staro mesto priznano kot obmo?je svetovne dedi??ine. Klju?no je bilo vzorno stanje starega mestnega jedra in prikaz srednjeve?kega razvoja mest v baltski regiji, markantna je silhueta mesta s sedmimi stolpi petih glavnih cerkva in ohranjeni predindustrijski objekti. Dodatno k temu, kot ?e posebna funkcija, ki je bila vredna posebne za??ite, je bila povr?ina, ki je bila izjemno produktivna za arheolo?ke raziskave srednjeve?kega mestnega ?ivljenja.

Za??iteno obmo?je vklju?uje najpomembnej?e stavbe v Lubecku: stavbni kompleks mestne hi?e , grajski samostan Koberg - popolnoma ohranjena ?etrt iz poznega 13. stoletja - z Jakobovo cerkvijo ( Jakobikirche ), bolni?nico Svetega Duha in stavbne enote med ulicama Glockengießer in Aegidienstraße, ?etrt patricijskih hi? iz 15. in 16. stoletja med cerkvijo svetega Petra in stolnico , Holstentor , Kaisertor - mestna vrata v obzidju ob prekopu Laba-Lubeck in skladi??a soli na levem bregu reke Trave.

Ustanovitveno okro?je [ uredi | uredi kodo ]

Ustanovitveno okro?je Lubecka med cerkvijo svete Marije in reko Trave je osrednje obmo?je, veliko pribli?no 10.000 kvadratnih metrov v starem mestu Lubeck. To je eno najstarej?ih pozidanih obmo?ij v mestu; arheolo?ke preiskave med letoma 2009 do 2014 so pokazale na prvi razvoj do leta 1180. To okro?je, za katerega so zna?ilne veli?astne trgovske hi?e, je bilo 29. maja 1942 v letalskem bombardiranju skoraj uni?eno in zgrajeno po vojni kot sredi??e poklicnih ?ol. Po ru?enju so bile obnovljene starej?e enote obmo?ja, leta 2017 pa se je pri?el nov razvoj s posameznimi stanovanjskimi stavbami, ki temeljijo na tradicionalni mestni krajini.

Stavbe [ uredi | uredi kodo ]

Velik del starega mesta je ohranilo srednjeve?ki videz s starimi stavbami in ozkimi ulicami. Holstentor (1478) in Burgtor (1444) sta edini od ?tirih mestnih vrat, ki sta ostala do danes.

V starem mestnem jedru prevladuje sedem cerkvenih stolpov . Najstarej?i sta stolnica in cerkev svete Marije, obe iz 13. in 14. stoletja.

Zgrajena leta 1286, je bolnica Svetega duha pri Kobergu ena najstarej?ih obstoje?ih socialnih institucij na svetu in ena najpomembnej?ih stavb v mestu. V delu je dom za starej?e. Zgodovinske dele je mogo?e obiskati.

Druge znamenitosti so:

• cerkev svete Katarine, ki spada v nekdanji samostan, zdaj Katharineum , latinska ?ola.
• hi?a Thomasa Manna
• hi?a Gunterja Grassa
• cerkev svetega Lovrenca na mestu pokopali??a za ljudi umrlih za kugo iz 16. stoletja.
• cerkev svetega Srca (provostova cerkev sv. Srca)
• cerkev svetega Egidija
• Salzspeicher, zgodovinska skladi??a, kjer so sol dostavljali iz Luneburga in jo po?iljali v baltska pristani??a.

Tako kot mnoga druga mesta v Nem?iji, ima Lubeck dolgo tradicijo decembrskega bo?i?nega trga, ki prikazuje znamenite izdelke obrti in je v bolni?nici svetega Duha, na severnem koncu Konigstrasse.

Mestna hi?a [ uredi | uredi kodo ]

Tik ob cerkvi sv. Marije je sredi??e mesta, trg z mestno hi?o. Mestna hi?a ni zgrajena v slogu drugih velikih mestnih hi?, vendar je jasno ka?e, da je bila od 12. stoletja dalje ve?krat podalj?ana. Danes so vidni arhitekturni slogi od gotike do renesanse in sodobne arhitekture iz 1950-ih. Mestna hi?a je oblikovana iz opeke v renesan?nem slogu z arkadami ob cesti Breiten Straße, ki so bile prenovljene leta 2005 in odprte, da bi bile privla?nej?e za pe?ce. Preostali del trga je bil uni?en med drugo svetovno vojno. Od takrat je bila zasnova trga vedno predmet ?ivahnih razprav. Kaak , srednjeve?ki pranger , je nadstre?ek s stojnicami so maslo, je bil ukinjen leta 1952 in obnovljen leta 1986/1987 z uporabo gotskih elementov.

Mestno obzidje in mestna vrata [ uredi | uredi kodo ]

Mestna vrata so bila del mogo?nega obzidja, utrdbe v obliki zvezde, ki je v 17. stoletju zamenjala starej?e utrdbe v Lubecku in jih ohranjala do 19. stoletja. V muzeju Holstentor je prikazan model stanja iz 17. stoletja. ^[9]

Holstentor veljajo za najbolj znano znamenitost mesta. Danes stojijo na parku obkro?ena s cesto. V muzeja Holstentor je prikazan del zgodovine mesta.

Druga ohranjena mestna vrata, Burgtor (grajska vrata), so vklju?ena v ostanke utrdb na severnem obrobju mesta in zdru?ena v stavbni kompleks grajskega samostana. ?e vedno jih uporablja cesta s severa kot pot do starega mestnega jedra.

Muhlentor, nedale? od dana?njega mosta Muhlentor nad kanalom Laba-Lubeck in Huxtertor na dana?njem Huxterdammu, so bila poru?ena.

Kaisertor (cesarska vrata) v ju?nem delu obzidja je bila odprta v sedanji obliki ?ele leta 1899 ob obisku cesarja Viljema II. na otvoritvi kanala Laba-Lubeck. Prvotni stolp srednjeve?ke utrdbe je bil zgrajen v za?etku 16. stoletja.

Pomembne osebe [ uredi | uredi kodo ]

Med najbolj znanimi Lubeck?anii sta Nobelov nagrajenec Willy Brandt in Thomas Mann , pa tudi filozof Hans Blumenberg . Organist in skladatelj Dieterich Buxtehude je delal v Lubecku.

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Lubeck je pobraten z:

Kotka, Finska (od 1969) [10] Benetke , Italija (od 1979 - friendship treaty) Wismar, Nem?ija (od 1987) La Rochelle , Francija (od 1988) [11] Klaip?da, Litva (od 1990)

Kawasaki, Kanagawa, Japonska (od 1992) Szczecin , Poljska (od 1993) [12] Bergen , Norve?ka (od 1996) Visby, ?vedska (od 1999) Shaoxing, Zhejiang, Kitajska (od 2003) Spokane, Washington, ZDA (1980 - 2000)

Lubec, Maine , najbolj vzhodno mesto v Zdru?enih dr?avah Amerike, je poimenovano po Lubecku.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povzevae [ uredi | uredi kodo ]

• Uradna spletna stran
• Official tourism site
• Panoramas of Lubeck
• Lovebridge Lubeck