Koalicijska vlada
je oblika
vlade
, ki jo sestavijo razli?ne
politi?ne stranke
. Obi?ajni razlog za tak?no ureditev je, da nobena stranka po
volitvah
ne dose?e absolutne ve?ine v parlamentu. Nastane lahko tudi v ?asu nacionalnih te?av ali krize (na primer med vojno ali gospodarsko krizo), da bi vladi zagotovili visoko stopnjo zaznane
politi?ne legitimnosti
ali
kolektivne identitete
, lahko pa igra tudi vlogo pri zmanj?evanju notranjepoliti?ne kriz. V takih ?asih so stranke oblikovale vsestrankarske koalicije (
vlade narodne enotnosti
,
velike koalicije
). ?e koalicija propade, parlament glasuje o zaupnici ali pa je spro?en postopek o razglasitvi
nezaupnice.
Dr?ave, kjer so pogoste koalicijske vlade, so:
nordijske dr?ave
, dr?ave
Beneluksa
,
Avstralija
,
Avstrija
,
Brazilija
,
Ciper
,
Francija
,
Nem?ija
,
Gr?ija
,
Indija
,
Indonezija
,
Irska
,
Izrael
,
Italija
,
[1]
Japonska
,
Kenija
,
Kosovo
,
Latvija
,
Libanon
,
Litva
,
Nepal
,
Nova Zelandija
,
Pakistan
,
Tajska
,
Slovenija
,
?panija
,
Trinidad in Tobago
,
Tur?ija
in
Ukrajina
.
?vici
je od leta 1959 do 2008 vladala koalicija ?tirih najmo?nej?ih strank v parlamentu, imenovana "
?arobna formula
". Med letoma 2010 in 2015 je
Zdru?eno kraljestvo
vodila koalicija med
konservativno
in
liberalno-demokratsko
stranko, kar je za Zdru?eno kraljestvo nekoliko nenavadno, saj ima obi?ajno enostrankarsko ve?insko vlado.
V zgodovini
Republike Slovenije
so bile vse vlade koalicijske.
[2]
Zagovorniki proporcionalne zastopanosti menijo, da koalicijska vlada vodi k politiki, ki temelji na soglasju, saj mora vlada, ki jo sestavljajo razli?ne stranke (pogosto temeljijo na razli?nih ideologijah), sklepati kompromise glede vladne politike. Druga navedena prednost je, da koalicijska vlada bolje odra?a splo?no mnenje volivcev v
dr?avi
.
[3]
Tisti, ki ne odobravajo koalicijskih vlad, verjamejo, da so tak?ne vlade nagnjene k neharmoniji, saj imajo njihove sestavne stranke razli?na prepri?anja in se zato ne morejo vedno strinjati.
[4]
V?asih rezultati volitev pomenijo, da so koalicije, ki so matemati?no najbolj verjetne, ideolo?ko neizvedljive, na primer v
Flandriji
ali na
Severnem Irskem
. Druga te?ava bi lahko bila zmo?nost manj?ih strank, da igrajo ≫
kingmakerja
≪ in, zlasti na tesnih volitvah, v zameno za svojo podporo pridobijo veliko ve? mo?i, kot bi jo sicer upravi?ilo ?tevilo njihovih glasov.
Mo?ne stranke lahko delujejo tudi na
oligokratski
na?in, da oblikujejo zavezni?tvo, da bi zadu?ile rast nastajajo?ih strank. Seveda je tak proces v koalicijskih vladah redek v primerjavi z
dvostrankarskimi sistemi
, ki obi?ajno obstajajo zaradi zadu?itve rasti nastajajo?ih strank, pogosto z diskriminatornimi predpisi o pravilih o nominacijah in pluralnostjo glasovalnih sistemov itd.
Ena sama mo?nej?a stranka lahko nesorazmerno oblikuje politiko koalicije. Manj?e ali manj mo?ne stranke je mogo?e prestra?iti, da se odkrito ne strinjajo. Da bi obdr?ali koalicijo, bi morali v parlamentu glasovati proti platformi lastne stranke. ?e tega ne storijo, mora stranka zapustiti vlado in izgubi mesto v vladi.
- ↑
Bergman, Matthew Edward (4. maj 2020).
≫Sorting between and within coalitions: the Italian case (2001?2008)≪
.
Italian Political Science Review / Rivista Italiana di Scienza Politica
(v angle??ini).
51
: 42?66.
doi
:
10.1017/ipo.2020.12
.
ISSN
0048-8402
.
- ↑
≫Pretekle vlade | GOV.SI≪
.
Portal GOV.SI
. Pridobljeno 21. januarja 2022
.
- ↑
Moore, Christopher (2011). ≫Come together≪.
Canada's History
(June?July 2011): 53?54.
- ↑
Moury, Catherine; Timmermans, Arco (25. julij 2013).
≫Inter-party conflict management in coalition governments: Analyzing the role of coalition agreements in Belgium, Germany, Italy and the Netherlands≪
.
Politics and Governance
.
1
(2): 117?131.
doi
:
10.17645/pag.v1i2.94
. Pridobljeno 4. septembra 2018
.