James Augustine Aloysius Joyce
[d?ems d?ojs],
irski
romanopisec
in
pesnik
, *
2. februar
1882
,
Rathgar
, predmestje
Dublina
,
Irska
, †
13. januar
1941
,
Zurich
,
?vica
.
Jamesa Joycea pri?tevamo med najuglednej?e knji?evnike 20. stoletja, v sklopu sodobnega pojmovanja
romana
. Prefinjeno opisovanje vsakdanjosti se ve?e z globokimi psiholo?kimi opazovanji, iz katerih je razvidno pisateljevo osebno prepri?anje. Njegova dela so imela velik vpliv na generacijo pisateljev iz obdobja med svetovnima vojnama, vendar samo v oziru sloga in izra?anja, medtem ko njegove zamisli niso bile nadalje razvite in obdelane, prav tako ne povsem sprejete. Kasneje je vsebina njegove proze prinesla pomembne pravne odlo?itve na podro?ju cenzure. Pri literarnem ustvarjanju ga je spremljalo znanje pridobljeno na ?tudiju filozofije in sodobnih jezikov, v njegovih delih pa se mnogokrat pojavi mesto
Dublin
, ki ga je imel pisatelj, kljub temu da ga je zaradi njegove nazadnja?kosti zapustil, rad.
Njegovo ?ivljenje so bogatile mnoge selitve po Evropi, pri teh ga je spremljala njegova ?ena Nora.
?eprav je bil eden izmed slovite plejade irskih avtorjev, ni dobil Nobelove nagrade kot so jo
William Butler Yeats
(1923),
George Bernard Shaw
(1925),
Samuel Beckett
(1969) in
Seamus Heaney
(1995).
Joyce se je skozi svoje ?ivljenje neprestano boril z o?esnimi boleznimi. Njegovo zelo razgibano ?ivljenje se je iz tega razloga, polno avantur, kon?alo leta 1940 v
Zurichu
.
Zgodnje ?ivljenje in dru?ina
[
uredi
|
uredi kodo
]
James se je rodil o?etu Johnu Stanislausu Joyceu in Mary Jane ≫May≪ Murray v predmestju Dublina, imenovanemu Rathgar. Kr??en je bil v cerkvi Sv. Jo?efa v Terenuru, 5. februarja istega leta. Joyceva botra sta bila Philip in Ellen McCann. Bil je najstarej?i izmed desetih ?e ?ive?ih otrok, dva sta umrla za
tifusom
. Njegova mama je skozi svoje ?ivljenje rodila kar 17-krat, Joyce je to v svojih kritikah dru?be mnogo krat kritiziral, trdil je, da je ve?ina irskih mam zlomljenih plovil namenjenih le rojevanju. Kasneje je ob?aloval, da tudi sam ni imel velike dru?ine.
?eprav je dru?ino Joyce skozi leta spremljala finan?na nestabilnost so bili njeni za?etki obetavni. Jamesova mama, May Murray, h?i dublin?kega trgovca z vinom je bila zatopljena v petje, ples, etiketo in vero kar se je odra?alo v njeni kulturnosti in kulturni izobra?enosti. Johna Joycea, ki ga je spoznala, ko je pela v cerkvenem zboru je najprej odklonila, ?e?, da ni dovolj visoko na dru?beni lestvici. John ni odnehal in je zanjo ?el celo tako dale?, da se je z namenom, da bi se mu lahko May pridru?ila na sprehodih, priselil na njeno ulico.
Njun prvi sin, John je umrl kot novorojenec, ob njegovem pogrebu je o?e komentiral: moje ?ivljenje so pokopali skupaj z njim. Mama ni ob tem rekla ni?esar, saj je v njunem odnosu vladala ?enska submisivnost, razen tega jo je vodil fatalizem do krutosti ?ivljenja. John je bil ?ivahen in navihan mo?ki, njegov humor in duhovitost sta presevala mnoga leta, a sedemnajst nose?nosti, mnogo selitev in ?e ve? smrti otrok kasneje, je bil njegov ?iv duh popolnoma iznaka?en. Celotna dru?ina Murray se mu je zamerila, v?asih se mu je gadila tudi May. Svoje sovra?tvo je velikokrat izra?al, v gospodinjstvu dru?ine Joyce so smele viseti le slike Joycevih. Jamesov o?e je bil izvrsten
tenorist
, ki se je znal zelo hitro, zabavno in spretno izra?ati, kar je veliko krat zakrilo njegovo krutost in slabo namernost.
James ali son?ni Jim, kot so ga takrat vsi klicali, je bil kot otrok priljubljenec star?ev. Iz tega razloga sta ga s seboj jemala na svoje recitale, od petega leta je tudi sam pel v cerkvenem zboru. Njegova ljubezen do mame iz tega ?asa je bila izredno jasno razvidna v njegovih kasnej?ih delih, v njih jo je predstavljal kot devico Marijo, najverjetneje zaradi njene mo?ne vere. May je bila do Jamesa zelo za??itni?ka, prepovedovala mu je dru?enje z nepridipravi, nasprotovala je celo pismu za valentinovo, ki ga je Joyce dobil pri svojih rosnih ?estih letih od neke pun?ke.
V tem ?asu je James zaradi svoje kratkovidnosti ?e nosil o?ala.
Leta 1887 je o?e dobil slu?bo pri
Dublin Corporation
(kjer je bil pobiralec davkov), kar je pomenilo, da se je dru?ina preselila v mestece Bray, ki je 19 km oddaljeno od Dublina. V tem ?asu je Joyce do?ivel travmati?en napad psa, zaradi katerega je razvil fobijo pred psi. Poleg tega pa je imel strah tudi pred nevihtami, ki mu ga je vcepila njegova vra?everna teta. Trdila je namre?, da so nevihte znak bo?jega besa.
Ker je John za svojega perspektivnega sina ?elel najbolj?o izobrazbo je James za?el leta 1888 obiskovati
jezuitsko
?olo Castle of Clongowes Wood College Clanu v grofiji Kildare. Tam so ga zaradi njegovega odnosa z mamo starej?i de?ki trpin?ili, nek fant mu je celo pohodil o?ala, kasneje pa je bil iz strani jezuitov kaznovan James, ?e?, da se tako posku?a izogniti pouku. James si je to krivico, ki mu je bila storjena, zapomnil do konca ?ivljenja, saj odpu??anje pri njem ni bil prisoten pojav. V svojih delih je jezuite poimenoval kot brezsr?en red, ki nosi ime Jezusa kot antitezo. Medtem ko je obiskoval
Clongowes Wood
je mnogo krat zaspal v solzah, misle?, da bo umrl preden bo ponj pri?la mama. Skozi leta na ?oli se je udele?eval ob?olskih aktivnosti v cerkvi, katero je obo?eval, ?e posebej je ?astil devico Marijo. Joyce imel enako zadovoljstvo v gledali??u in v cerkvi, dokler ga niso razprave o Bibliji, ki so vklju?evale slikovite prikaze bo?jih kazni in pekla prestra?ile. Joyce je vse te podatke vsrkal in jih vklju?il v svoj avtobiografski roman
Portret mladega umetnika
. Strah pred smrtjo je bil v njem od tega trenutka dalje zelo integriran.
Leta 1891 je Joyce napisal pesem o pokojnem Charlesu Stewartu Parnellu, katerega so odstavili iz irske
Home Rule
stranke, ko se je Irska borila za tako imenovani
Home Rule
, samoupravo. John Joyce, Jamesov o?e, je bil razo?aran nad odnosom cerkve, ter takratnih drugih strank do Parnella, zato je sinovo pesem poslal tudi v Vatikan.
Doprsni kip Joyca na St. Stephen's Green, Dublin
Leta 1892 je moral James
Clongowes
zapustiti, saj o?e zaradi finan?nih te?av ni mogel ve? pla?evati ?olnine. Ko je James pri?el domov v ?e manj?o hi?o, se je bil nekaj ?asa prisiljen ?olati doma. Po tem so ga najprej sprejeli na ?olo O'Connell, ki jo je vodila kr??anska bratov??ina na North Richmond Streetu v Dublinu. Kmalu za tem, leta 1893, je bil o?e John suspendiran iz slu?be, zato je razglasil je bankrot. Kljub temu, da so mu priznali pokojnino, je bil to za?etek revnega ?ivljenja za celotno dru?ino. O?etov
alkoholizem
in neracionalno razpolaganje z denarjem pa sta problem le podkrepila. Istega leta je bil James sprejet na
Belvedere College
. Za to ponudbo je bil zaslu?en njegov o?e, ki je poznal tamkaj?njega jezuitskega duhovnika po imenu John Conmee. Ta je dru?ini Joyce zni?al stro?ke ?olanja na Belverdeju. Ob za?etku ?olanja na tej ?oli se je pisateljev odnos z mamo poslab?al.
V tem ?asu se je James, da bi lahko bral
Ibsenove
drame v izvirnem jeziku, nau?il
norve?ko
. Svoj prosti ?as je pre?ivljal z branjem
Danteja
,
Aristotla
in
Toma?a Akvinskega
. Te literature jezuiti, pri katerih se je ?olal, niso priznavali. Bil je izvrsten u?enec, pogosto je dobival tudi nagrade za najbolj?e angle?ke sestavke. Denar, pridobljen s temi nagradami je dru?ini mo?no pomagal pri nakupu obla?il in hrane, ob?asno so si lahko privo??ili tudi kak?en izlet v gledali??e. Medtem ko so drugi otroci na dru?inskih piknikih plavali v bli?njem jezeru, je Joyce utrjeval svoje znanje. Kljub njegovim odli?nim akademskim dose?kom, mu je ugled kazila izguba vere v Boga. Za Joycea je bil namre? predviden poklic duhovnika, vendar je kmalu ugotovil, da svojega ?ivljenja ni pripravljen pre?iveti v
celibatu
. Ne dolgo po tem je za?el dvomiti v nazore Cerkve in svoje dru?ine, za?el je obiskovati celo bordele, ki so ga spremljali skozi celotno ?ivljenje. Ker so jezuiti opazili Jamesovo odklonilno obna?anje so na zasli?anje poklicali njegovega znanca Stanislausa, ki je Jamesa zato?il, reko?, da spi z dru?insko slu?kinjo. Jezuiti so na pogovor poklicali mamo, ki je slu?kinjo odpustila in pred njo posvarila sosede. V tem ?asu je sledila smrt ?e enega izmed otrok, ob tem dogodku je John za?el du?iti May z namenom, da jo ubije, vendar ga je James ustavil. Na ?oli je maturiral iz umetnosti, s poudarkom na sodobnih jezikih.
Leta 1898 se je vpisal na univerzo University College v Dublinu (UCD), kjer je ?tudiral angle??ino, franco??ino in italijan??ino. Aktiven je postal v gledali?kih in literarnih krogih. Leta 1900 je bil v
The Fortnightly Review
objavljen njegov hvalevreden pregled Henrika Ibsena
When We Dead Awaken
. To je bila njegova prva objavljena publikacija. Joyce je v tem obdobju napisal ?e vrsto drugih ?lankov in vsaj dve predstavi. ?tevilni prijatelji, ki jih je spoznal na University College Dublin, so nastopili kot liki v Joyceovih delih. Napisal je tudi ?lanek o irskem literarnem gledali??u, vendar ga na njegovi univerzi niso hoteli objaviti, zato ga je sam natisnil in distributiral.
Leta 1901 so v irskem dr?avnem popisu navedli Jamesa Joycea kot angle?kega in irsko govore?ega u?enjaka, ki je ?ivel z materjo in o?etom, ?estimi sestrami in tremi brati na Royal Terrace (zdaj Inverness Road), Clontarf, Dublin.
Leta 1902, po diplomi na UCD je Joyce od?el v Pariz na ?tudij medicine, tega je obiskoval neredno, ni pisal izpitov kmalu pa je bil vpisan tudi na sezam nepla?nikov. Zaradi mamine bolezni je ?tudij v Parizu kmalu opustil in se vrnil domov. Leto kasneje je mama umrla, pred njeno smrtjo pa z Jamesom nista imela dobrega odnosa, mama mu je po?iljala denar in svojo podporo, James je le zapravljal, jo zani?eval in se smilil sam sebi. Zaradi njunega poznega odnosa ga je spomin mame, obujen skozi njegove like ?e dolgo ?asa trpin?il.
Leta 1904 je spoznal Noro Barnacle, mlado slu?kinjo iz Galwaya. 16. junija 1904 sta ?la na prvi zmenek, datum, katerega je Joyce kasneje uporabil v svojem delu
Ulikses
(kot Bloomsday).
V tistem ?asu je imel Joyce ?e probleme z alkoholizmom. Med enim od popivanj se je v St Stephen's Greenu stepel z nekim mo?kim. Po pretepu ga je domov pospremil o?etov znanec, Alfred H. Hunter, ki naj bi bil Jud z nezvesto ?eno in ki ga je Joyce kasneje upodobil v liku Leopolda Blooma, glavnega junaka Uliksesa. Joyce se je kmalu spajda?il s ?tudentom medicine, Oliverjem St. John Gogartyjem, s katerim sta nekaj ?asa skupaj stanovala. Njega je Joyce kasneje uporabil za lik Bucka Malligana v Uliksesu. Gogarty je imel najeto stanovanje v Martellskem stolpu, danes stolp in muzej Jamesa Joycea, v Sandycovu. Tam se je popivanje samo ?e stopnjevalo. V nekem ?estdnevnem popivanju se je Joyce zapletel v nov spor, tokrat z drugim sostanovalcem, prav tako ?tudentom, neuravnove?enim Dermotom Chenevixom Trenchem (v Uliksesu upodobljenem v liku Hainesa). Med prepirom je Trench s pi?tolo ustrelil v nekaj ponev, ki jih je imel Joyce obe?ene nad posteljo. Joyce je takrat sredi no?i zapustil stanovanje in pe? od?el v 13 km oddaljen Dublin, kjer je no? pre?ivel pri sorodnikih. Naslednje jutro je po svoje stvari v stanovanje poslal prijatelja, Joyce pa je z Noro zapustil Irsko.
Nora Barnacle se je rodila v Galwayu dne, 21. marca 1884. Njen o?e Thomas Barnacle, pek v Connemari, je bil nepismen mo?ki, ob rojstvu Nore je bil star 38 let, njena mati Annie Honoria Healy pa 28, delala je kot ?ivilja. Med leti 1886 in 1889 so Noro star?i poslali ?iveti k svoji babici, Catherine Mortimer Healy. V teh letih je za?ela ?tudij v samostanu, leta 1891 pa je kon?ala dr?avno ?olo. Leta 1896 je Nora dokon?no zaklju?ila ?olanje in za?ela delati v pralnici. Istega leta sta se Norina star?a lo?ila. Nora se je preselila s svojo mamo in stricem Tomom Healyjem ne ulico 4 Bowling Green, Galway.
Leta 1903 je zapustila Galway, ter od?la v Dublin, kjer je delala kot komornica v Finnovem hotelu.
James Joyce in Nora sta se spoznala, ko je ta imela le 20 let, on pa 22. Prvi? sta se videla 10. Junija 1904 v Dublinu in sicer na ulici Nassau. Dan za tem, sta bila dogovorjena za zmenek na No 1 Merrison Square in sicer pred hi?o kjer je ?ivel Sir William Wilde. James je ?akal Noro, da bi jo peljal na zmenek, vendar ni pri?la. Istega dne zve?er ji je napisal tudi pismo o tem, da jo je dolgo ?akal na dogovorjenem mestu in spra?eval ?emu ni pri?la. ?est dni kasneje in sicer 16. junija sta ?la na prvi zmenek, to je bil klju?ni trenutek v Jamesovem ?ivljenju ? vedel je, da je spoznal ljubezen svojega ?ivljenja, Noro Barnacle. Naslednje jutro po prelomni no?i, se je lotil ljubezenskih pisem, ki so se kasneje razvile v Joycovo uspe?nico Ulysses. 16. junij je ravno zaradi Jamesa Joyca znan kot Bloomsday. Njun odnos je bil kljub temu, da je bil poln ljubezni zelo zapleten. Osebnostno sta si bila zelo razli?na, imela razli?en okus in kulturne interese. Nora je pravila, da ga je napa?no ocenila ?e prvi?, ko ga je videla ? zaradi njegovih svetlo modrih o?i in bele obleke ga je zamenjala za ?vedskega mornarja, kmalu za tem, ko je spregovoril pa je doumela, da je le ?e eden izmed Dublincev, ki ogovarja mlado dekle. James in Nora sta se kljub njuni raznolikosti zelo povezala in si zaupala. Njun odnos je ?el tako dale?, da sta se odlo?ila za skupno selitev v Pariz. Po tej odlo?itvi je Nora za?ela ?tudirati franco??ino, da bi se v Parizu la?je sporazumevala.
Leta 1904 sta Nora in Joyce zapustila Irsko in se naselila v celinsko Evropo. Naslednje leto sta se preselila v Trst (takrat v Avstro-Ogrski). 27. junija 1905 je Nora rodila svojega prvega sina Giorgia, 26. julija 1907 pa ?e h?erko Lucijo. V pismih svoji sestri se je Nora velikokrat prito?evala nad mo?em, ?e? da preve? pije, prav tako ji niso bili v?e? njegovi spisi. Menila je, da so nejasni in brez smisla. Ve?krat je izrazila mnenje, da bi ga raje videla kot pevca in ne kot pisatelja, saj naj bi bil v mladosti zelo nadarjen glasbenik.
Na njuni ?ivljenjski poti se je pojavila nova ovira, Lucija je zbolela za boleznijo, ki je v 30. letih dvajsetega stoletja postala akutna. Nora jo je nemudoma ?elela hospitalizirati, vendar ji je James nasprotoval. Kasneje je zbolela za
shizofrenijo
in leta 1936 od?la na kliniko. Tam jo je James pogosto obiskoval. Nora je po hospitalizaciji Lucije v ve?ini prekinila stike z njo.
Po Joyceovi smrti leta 1941 v Zurichu se je Nora odlo?ila, da bo tam ostala. Leta 1951 je v Zurichu umrla zaradi akutne po?kodbe ledvic, v 67 letu starosti.
1904?1920: Trst in Zurich
[
uredi
|
uredi kodo
]
Dubliners
, 1914
Joyce je nekaj let pred tem spoznal mlado Noro, s katero se je preselil v ?vico, kjer je pou?eval angle??ino na jezikovni ?oli
Berlitz Language School
. Kasneje sta se preselila v Trst, da bi Joyce nadaljeval s pou?evanjem angle??ine. Kmalu je ugotovil, da tu ni prostora zanj, zato si je s pomo?jo Almidana Artifonija, direktorja tr?a?ke jezikovne ?ole, priskrbel delovno mesto v Puli (takratni Avstro-ogrski). 7. januarja 1904 je sku?al objaviti esejisti?no zgodbo z naslovom
Portret umetnika
(
A Portrait of the Artist
), ki se je ukvarjala z
estetiko
, vendar jo je svobodomiselna revija Dana zavrnila. Na svoj 22. rojstni dan se je odlo?il, da bo zgodbo spremenil v roman, imenovan Stephen Hero. V njem je fikcijsko opisoval svojo mladost, vendar je s?asoma pisanje tega dela opustil. Leta kasneje, ko je Joyce ?e ?ivel v Trstu, je to delo spremenil v roman z naslovom
Young man
. Nedokon?ani
Stephen Hero
je bil objavljen ?ele po njegovi smrti. Zaradi suma, da so v Puli prisotni vohuni, pa so izgnali vse tujce, zato je marca 1905 Pulo moral zapustiti tudi Joyce. S ponovno pomo?jo Atrifonija se je preselil nazaj v Trst. V istem letu je ?ena Nora rodila njunega prvega otroka Giorgia. Vendar pa Jamesu ?ivljenje v Trstu ni ve? ustrezalo, zato so se leta 1906 preselili z dru?ino v Rim, leto kasneje pa so se spet vrnili v Trst. Tega leta se je rodila njegova h?i Lucia.
Joyce se je leta 1909 s sinom vrnil v Dublin, da bi obiskal svojega o?eta in Norino dru?ino v Galwayu, kjer se je zelo spoprijateljil z njeno materjo. Po obisku se je vrnil v Trst. Kasneje ? leta 1912 se je, zaradi nesporazuma z zalo?nikom, Georgom Robertsom, glede objave njegove knjige
Dublin?ani
(
Dubliners
), ?e enkrat vrnil v Dublin. Eden njegovih ?tudentov v Trstu je bil tudi Ettore Schmitz, bolj znan pod svojim umetni?kim imenom
Italo Svevo
. Z Italom sta se spoznala v 1907 in se nemudoma spoprijateljila. Delila sta isto mnenje glede ?tevilnih politi?nih prepri?anj in kritike takratne dru?be.
Leta 1915 se Joyce preselil v Zurich, potem ko se je ve?ina njegovih tr?a?kih ?tudentov pridru?ila vojakom v prvi svetovni vojni. Dva njegova vplivna ?tudenta sta Joycu omogo?ila, da se mu ni bilo treba vklju?iti v vojno proti Avstro-Ogrski. V tem obdobju je Joyce mo?no razvil ?ut za
socializem
. Svoje politi?no delovanje v Trstu je ozna?il kot ≫politiko socialnega umetnika≪. Joyce se je Trsta naveli?al in se je proti koncu leta 1906 preselil v Rim, kjer se je zaposlil kot ban?ni uslu?benec. V Rimu se ni najbolje po?util, zato se je v za?etku leta 1907 preselil nazaj v Trst. Istega leta se mu je rodila h?i Lucia. Kljub temu, da se je njegov dejanski politi?ni anga?ma po letu 1907 zmanj?al, so ?tevilni njegovi ?tudenti, med drugim tudi Richard David Ellmann, ki napi?e biografijo Jamesa Joyca, Dominic Manganiello, Robert Scholes, ki kasneje napi?e
In search of James Joyce
in George J. Watson menili, da Joycevo zanimanje za socializem v tem obdobju nikakor ni zamrlo. To je o?itno tudi v njegovih delih, ki izra?ajo naklonjenost demokrati?nim in socialisti?nim idejam. Veliko inspiracijo je dobil v delu
Oskarja Wilda
:
The Soul of Man Under Socialism
in nekaterih delih
Benjamina Tuckerja
.
Dublin?ani
(1914) je zbirka ?rtic, ki nazorno prikazujejo takratno ?ivljenje v njegovem rojstnem mestu. To ime je prevzela tudi slovita irska vokalno-instrumentalna skupina
The Dubliners
. Iz te dobe je tudi roman prete?no avtobiografskega zna?aja, ki ga zalo?nik ni hotel objaviti in ga je zato Joyce za?gal. Strani rokopisa, ki jih je ?ena re?ila, so bile po pisateljevi smrti priob?ene pod naslovom
Stephen Hero
(1944). Delo je pisatelj znova napisal in je iz?lo leta 1916 z naslovom
Umetnikov mladostni portret
(
A portrait of the artist as a young man
).
1920?1941: Pariz in Zurich
[
uredi
|
uredi kodo
]
V Parizu, 1924. Portret Patricka Tuohyja.
Z velikim veseljem se je Joyce odlo?il kon?ati
Uliksa
(
Ulysses
) v Parizu, saj je ugotovil, da po?asi pridobiva slavo kot avantgardni pisatelj. V tem ?asu so mu za?ele o?i povzro?ati vse ve?je te?ave, zato je pogosto nosil prevezo.
Med prebivanjem tam sta zanj skrbela Maria in Eugene Jolas. Zelo pomembna je tudi Harriet Shaw Weaver, saj je konstantno pomagala s finan?nimi te?avami. Brez njune pomo?i obstaja velika verjetnost, da njegove knjige ne bi bile nikoli kon?ane ali objavljene. Skrajno pojmovanje neodvisnega sloga je pisatelju narekovalo delo
Finneganova sedmina
(v sloven??ini znano tudi pod napa?nim prevodom
Finneganovo prebujenje
ali
Finneganovo bdenje
, izvirno
Finnegan's Wake
, 1939), ki je popolna antiteza klasi?nega romana in dotedanje knji?evnosti sploh. Pod pretvezo sanj in polzavestnega stanja pisatelj izliva potoke ironije na vso poznano kulturo. O tem delu se kritika ni hotela opredeliti in tudi stilisti?no je unikat. Joyce je
Fineganovo prebujenje
pisal ?e mo?no bolan v Parizu, kjer sta zanj skrbela Maria in Eugene Jolas.
Leta 1940 se je Joyce, v begu pred nacisti?no okupacijo Francije, vrnil v Zurich. S svojimi povezavami je ?estnajstim Judom pomagal pobegniti nacisti?ni okupaciji.
Joycev odnos z Vero je v marsikaterih pogledih kontroverzen. V mladih letih se je oddaljil od katoli?ke vere zaradi, tako kot je pravil, ≫impulzov svoje narave≪.
Na pripravah za njegov pogreb je katoli?ki duhovnik ponudil ma?o, a jo je Joyceva ?ena zavrnila: ≫Tega mu ne morem narediti≪.
Kljub temu pa so Leonard Strong, ki napi?e ve? esejev z mislimi na Jamesa Joyca, William T. Noon, Robert Boyle in ostali trdili, da se je Joyce kasneje v ?ivljenju ponovno ≫zdru?il≪ s katoli?ko vero in da sta
Ulysses
in
Finnegans Wake
pravzaprav odraz katoli?ke vere.
Nekateri kritiki se opirajo na mnenje Andrewa Gibsona, ki je menil, da se je sodobni Joyce morda upiral zatiralskemu re?imu katoli?ke cerkve, ampak da je kljub temu obstajal drugi Joyce, ki se je temu re?imu ter tej tradiciji obvezal in ju ni nikoli zapustil. Pravi, da je Joyce ostal katoli?ki intelektualec, ?e ne celo vernik, saj je na njegovo razmi?ljanje vplivalo njegovo kulturno ozadje, ?eprav ni ?ivel kot del te kulture. Njegov odnos z vero je bil precej kompleksen in te?ko razumljiv, morda celo tudi z njegove strani.
James Joyce je umrl 13. januarja po tem, ko je prestal operacijo ?ira na dvanajstniku. Po operaciji je padel v komo za dva dni, se zbudil, poklical ?eno in otroka ter umrl. Pokopan je bil v Zurichu na Fulterenskem pokopali??u. Pogreba pa se ni udele?il noben od dveh diplomatov, ki sta bila ta ?as v ?vici.
James je bil sprva pokopan v obi?ajnem grobu, kasneje, leta 1966, pa je bil premaknjen v ?astni grob, kjer sta pokopana tudi njegova ?ena Nora in sin George.
Leta 2019 je bilo, na pro?njo dru?ine, predlagano dublinskemu mestnemu svetovalcu, da izra?una stro?ke izkopa in premestitve. Predlog pa je nemudoma postal kontroverzen, zaradi ?lanka
Irish Timesa
, ki je zapisal ≫It is hard not to suspect that there is a calculating, even mercantile, aspect to contemporary Ireland’s relationship to its great writers, whom we are often more keen to 'celebrate', and if possible monetise, than read≪ (Te?ko je ne posumiti, da obstaja prera?unljiv, celo merkantilen vidik odnosa sodobne Irske do svojih velikih pisateljev, ki si jih pogosto raje prizadevamo 'proslaviti' in po mo?nosti monetizirati kot brati).
James Joyce je s svojo ?eno Noro, leta 1904 pomotoma na poti v Trst izstopil na ?elezni?ki postaji v Ljubljani, tam sta tudi preno?ila. Temu dogodku je kipar
Jakov Brdar
leta 2003, na prvi peron na ljubljanski postaji postavil spominsko obele?je.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|