sveta Ivana Orleanska
|
---|
Ivana Orleanska, okrog 1485, Centre Historique des Archives Nationales,
Pariz
, AE II 2490
|
|
Rojstvo
| neznano
cca.
6. januar
1412
[1]
[2]
Domremy-la-Pucelle
[d]
,
Duchy of Bar
[d]
,
Kraljestvo Francija
[3]
|
---|
Smrt
| 30. maj
1431
[4]
[5]
[6]
(19 let)
Rouen
,
Normandija
,
Dual monarchy of England and France
[d]
[4]
|
---|
?a??enje
| Rimskokatoli?ka cerkev
Anglikanska cerkev
|
---|
Beatifikacija
| 18. april 1909,
stolnica Matere Bo?je, Pariz
, razgla?alec
pape? Pij X.
|
---|
Kanonizacija
| 16. maj 1920,
bazilika svetega Petra, Rim
, razgla?alec
pape? Benedikt XV.
|
---|
God
| 30. maj
|
---|
Zavetnik
| Francija, mu?enci, ujetniki, vojaki, zasmehovani zaradi pobo?nosti, zaporniki
|
---|
Ivana Orleanska
(
francosko
Jeanne d'Arc
), znana tudi kot
Devica Orleanska
,
francoska
narodna junakinja in
svetnica
Rimskokatoli?ke cerkve
, * domnevno
6. januar
1412
,
Domremy-la-Pucelle
,
Lorena
,
Francija
, †
30. maj
1431
,
Rouen
, Francija.
Z zgolj 17 leti je poveljevala
francoski kraljevi vojski
. Kralja
Karla VII.
je prepri?ala, da je pregnal
Angle?e
iz Francije in ji leta
1429
zaupal vodstvo
armade
v
obleganju Orleansa
,
patajski bitki
in drugih spopadih leta
1430
. Z njenimi voja?kimi zmagami se je tehtnica v
stoletni vojni
odlo?ilno prevesila na stran Francozov.
[
navedi vir
]
Njene zmage so omogo?ile
kronanje
Karla VII., zaradi ?esar je njeno dru?ino nagradil s poplemenitenjem. Vojvoda Burgundski jo je priprl in predal Angle?em, ?eprav jo je ?elel odkupiti tudi Karel. Proangle?ka duhov??ina jo je na montiranem sodnem procesu obto?ila
krivoverstva
in jo obsodila na
usmrtitev
z se?igom na
grmadi
v Rouenu.
[
navedi vir
]
Leta
1449
je Karel spet zavzel Rouen in na obnovljenem procesu, ki ga je odobril tudi
pape? Kalist III.
, so duhovniki iz vse Evrope ugotovili njeno nedol?nost.
[
navedi vir
]
Inkvizitor jo je junija 1456 ozna?il za
mu?enico
, njene prvotne sodnike pa za krivoverce. Pape?ka komisija je ?e enkrat preiskala sojenje; ugotovili so, da je bila pravzaprav osvoboditeljica svojega ljudstva ter razglasili njeno popolno nedol?nost.
[7]
V
16. stoletju
je postala simbol katoli?ke lige.
Ivana Orleanska se je rodila v kme?ki dru?ini Jakoba d'Arc in Izabele roj. Romee, v vasici Domremy v
Vogezih
, v severovzhodni Franciji. Vasica je bila pod protektoratom barskega vojvode. Poleg prihodkov od 20 hektarjev velike kmetije je bil o?e pla?an tudi zaradi nalog povezanih z upravljanjem vasi (pobiral je davke in skrbel za varnost). Fevdalno je ostal podanik francoskega kralja, ?etudi so bili obkro?eni s
Burgundskimi
ozemlji. Mali neredni napadi so zaznamovali njeno otro?tvo na tem obmejnem obmo?ju, neko? so nasprotniki po?gali celo vas.
Zaradi izpovedi na sojenju, ko je bila stara 19 let, se sklepa, da je bila rojena okoli 1412. Izpove, da so se ji pri trinajstih letih prikazale podobe
sv. Mihaela
, svete
Katarine
in svete Margarete in ji dejale, da naj iz?ene Angle?e in pripelje prestolonaslednika v
Reims
na kronanje. Ko je bilo konec prikazovanja, ki jo je uzrla v o?etovem vrtu, je jokala, saj so bili tako lepi.
Pri ?estnajstih letih je prosila sorodnika Duranda Lassoisa, da je odvede v bli?nje mesto, kjer je zaprosila konjeni?kega ?astnika Roberta de Baudricourt za dovoljenje, da se pridru?i francoski kraljevi vojski. Zavrnitev ?astnika je ni odvrnila od njenih namenov. Naslednjega januarja je pridobila podporo dveh ?astnikovih mo?, prepri?ana, da sam Bog ?eli, da gre stran od mame in v boj, kjer jo bo kralj potreboval, saj ne bo imel druge pomo?i. ?astnik jo na drugem sestanku vzame resno ?ele, ko po njegovem mnenju njena predvidevanja glede premikov angle?kih sil lahko objasni le kot Bo?jo previdnost in jo tako pri?ne poslu?ati.
| Ta razdelek
potrebuje raz?iritev
. Pomagajte Wikipediji in ga
raz?irite
.
(mesec ni naveden )
|
S podporo ?astnika ji je bilo omogo?ena pot do dvora, nakar je morala preko sovra?nega ozemlja Burgundcev. Skrivala se je tako, da se je preoblekla v vojaka. Soo?ena s kraljem, dvorom je naredila dober vtis, zato so ji dali primerno podporo. Zaradi njene izrazito verske orientiranosti pri vojni je postalo pomembno zavarovati kraljeve interese in zagotoviti, da kot osebnost Ivana ne bo hereti?na, kar bi pomenilo, da bi kasneje kralj bil izpostavljen o?itkom, da mu je kraljestvo in krono predal sam hudi?. Ivana je tako morala dokazovati pravovernost in svoje vrline poni?nosti, po?tenosti in preprostosti pred komisijo. Preizku?njo je tokrat opravila in bila tako postavljena na ?elo vojske, kjer naj se doka?e.
[
navedi vir
]
| Ta razdelek
potrebuje raz?iritev
. Pomagajte Wikipediji in ga
raz?irite
.
(mesec ni naveden )
|
V stoletjih po Ivanini smrti je ?a??enje precej nihalo. V nekaterih obdobjih so jo skoraj docela pozabili. ?ele v 19. stoletju se je celotni francoski narod navdu?il zanjo. Za?eli so ji postavljati spomenike, ulice in trgi so dobivali njeno ime, proslavljali so jo na mnogih narodnih slovesnostih. Tako je ?kof v Orleansu,
Felix-Antoine-Philibert Dupanloup
, leta 1869 storil prve korake na poti uradne razglasitve svetni?tva in je posredoval pri
pape?u Piju IX.
, da bi ji podelil ?asti, ki priti?ejo bla?enim. ?kofu so se pridru?ili tudi francoski ?kofje in mnogi tuji prelati. Opravili so mnogo raziskav.
Pape? Leon XIII.
je 27. januarja 1894 podpisal prvi akt razprave, ki je potrjevala pot k beatifikaciji. V njej je izjavil: ≫Ivana je na?a.≪
Pape? Pij X.
je nato 6. januarja 1904 sve?ano proglasil njene juna?ke kreposti. S tem je postala ?astitljiva Bo?ja slu?abnica. Tako je bilo njeno krepostno ?ivljenje raziskano in potrjeno, niso pa bili ?e raziskani ?ude?i, potrebni za beatifikacijo. Kongregacija za svete obrede je nato potrdila tri ?ude?e, ki so se zgodili v letih 1891, 1893 in 1900. To so bile tri ozdravitve treh redovnic iz ?kofij Aras, Evre in Orleans. 13. decembra je 1908 je Pij X. podpisal dekret, ki je potrjeval te tri ?ude?e. Nato pa jo je 18. aprila 1909 proglasil za bla?eno.
Pape? Benedikt XV.
je potrdil ?e dva ?ude?a in 16. maja 1920 jo je v
baziliki svetega Petra v Rimu
kanoniziral in jo razglasil za sveto. Njen god je 30. maja.
[8]
Filmi z motivi iz njenega ?ivljenja
[
uredi
|
uredi kodo
]
- Joan the Woman
(1916,
Cecil B. DeMille
)
- La Merveilleuse Vie De Jeanne D'Arc
(1927,
Marco de Gastyne
)
- The Passion of Joan of Arc
(1928,
Carl Theodor Dreyer
)
- La Mervelilleuse Vie De Jeanne D'Arc
(1929)
- Das Maedchen Johanna
(1935)
- Joan of Arc
(1948,
Victor Fleming
)
- Giovanna d'Arco al Rogo
(1954,
Roberto Rossellini
)
- Saint Joan
(1957,
Otto Preminger
)
- Le Proces de Jeanne d'Arc
(1962,
Robert Bresson
)
- Jeanne La Pucelle: Les Batailles
(1994,
Jacques Rivette
)
- Jeanne La Pucelle: Les Prisons
(1994,
Jacques Rivette
)
- Joan of Arc
(1999,
Christian Duguay
)
- The Messenger: The Story of Joan of Arc
(1999,
Luc Besson
)
- ↑
Bouzy O.
Jeanne d'Arc l'histoire a l'endroit
? 2008. ? P. 82. ? 280 p. ?
ISBN 978-2-85443-531-3
- ↑
Krumeich G.
La date de la naissance de Jeanne d'Arc //
De Domremy... a Tokyo : Jeanne d'Arc et la Lorraine
? 2013. ? P. 21-31. ? 406 p. ?
ISBN 978-2-8143-0154-2
- ↑
Pernoud R.
J'ai nom Jeanne la Pucelle
?
Editions Gallimard
, 1994. ? P. 15.
- ↑
4,0
4,1
Pernoud R.
J'ai nom Jeanne la Pucelle
?
Editions Gallimard
, 1994. ? P. 92.
- ↑
SNAC
? 2010.
- ↑
Malcolm G.A. Vale, Lanhers Y.
Encyclopædia Britannica
- ↑
≫Calixtus III Pope≪
. Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 18. novembra 2015
.
- ↑
Simforoza Kova?i?,
Devica Orleanska
, ?olske sestre, Celje, 1939, stran 287, (
COBISS
).
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|