Igo Gruden
Rojstvo	18. april 1893 ( {{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}} ) [1] Nabre?ina
Smrt	29. november 1948 ( {{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}} ) [1] (55 let) Ljubljana
Poklic	jezikoslovec , pravnik , pesnik , prevajalec
Narodnost	Slovenec
Dr?avljanstvo	SFRJ   Kraljevina Jugoslavija   Avstro-Ogrska
Pomembnej?a dela	Narcis Primorske pesmi Mi?ka osedlana Dvanajsta ura
Pomembnej?e nagrade	Pre?ernova nagrada

Igo (Ignacij) Gruden [igo (ignacij) grud?n], slovenski pesnik in pravnik , * 18. april 1893 , Nabre?ina pri Trstu , Avstro-Ogrska , † 29. november 1948 , Ljubljana , SR Slovenija .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Igo Gruden je bil prvi od desetih otrok Franca Grudna in Justine Ko?uta. Franc Gruden in Justina Ko?uta sta se poro?ila leta 1890 in se po poroki nastanila v Nabre?ini. Franc (po doma?e Dudkovi ) je bil star 25 let in je izhajal iz premo?ne dru?ine, ki je imela posestvo, trgovino, restavracijo in bila tudi solastnica kamnoloma , Justina (po doma?e Devanarjevi ) pa je bila stara 21 let. Prvi od desetih otrok se je rodil Ignacij (v krstni knjigi doma?e ?upnije sv. Roka je zapisan kot Ignatius) - imenovan Igo (ime je dobil po Francetovem o?etu). Ostali otroci v dru?ini pa so bili: Franc, Josip, Olga, Dora , Polda, Danila, Oskar, Du?an in Nada.

Med letoma 1899 in 1903 je v doma?i vasi obiskoval osnovno ?olo , zatem pa enoletno pripravnico za gimnazijo v Trstu . Med letoma 1904 in 1912 se je izobra?eval na nem?ki gimnaziji v Gorici . Svoj prvi literarni prispevek, pesmico Zimski ve?er je objavil leta 1907 v mladinskem listu Zvon?ek . Po maturi (1912) je za?el sodelovati z revijami Slovan , Na?i zapiski in Ljubljanski zvon . Leta 1913 je vpisal ?tudij prava na Dunaju , vendar ga je moral zaradi vpoklica v vojsko ?e naslednje leto prekiniti. Dve leti je bil vojak na frontah in v zalednih polo?ajih, napredoval pa je do poro?ni?kega ?ina . Leta 1916 je bil te?ko ranjen na So?ki fronti . Zdravil se v Ljubljani in Gradcu , kjer je leta 1917 nadaljeval ?tudij prava. V tem ?asu je svoje pesmi objavljal v revijah Ljubljanski zvon , Dom in svet , Knji?evni jug itd. Leta 1918 je v Ljubljani spoznal svojo prvo veliko ljubezen, ?e?ko operno pevko Hano Pirkovo . Vpisal se je na Karlovo univerzo Pragi , hkrati pa redno obiskoval Hano, ki je delovala v Osijeku . Do leta 1922 je ?ivel na relaciji Praga-Nabre?ina-Osijek-Ljubljana. Leta 1919 je objavil prvo politi?no sporno Pesem iredentistov (v reviji Slovenski narod ), naslednje leto pa je izdal dve pesni?ki zbirki, Narcis in Primorske pesmi . Leta 1921 je bil med obiskom v Nabre?ini aretiran in za nekaj dni zaprt v se?anskem zaporu . Isto leto je doktoriral v Pragi.

Leta 1922 se je zaposlil kot pripravnik na De?elnem sodi??u v Ljubljani, kjer se je nastanil za stalno, z izjemami kraj?ih bivanj v Kamniku in v tujini. Isto leto je izdal otro?ko pesni?ko zbirko Mi?ka osedlana . Po opravljenem pravosodnem izpitu (1923) je postal odvetni?ki pripravnik, samostojni odvetnik pa leta 1929. V zakonski stan je stopil z Ado Hayne (1930), prane?akinjo pesnika Heinricha Heineja , v naslednjem letu se jima je rodila h?i Marija (Mika).

Leta 1932 je prekinil sodelovanje z Ljubljanskim zvonom in se pridru?il skupini, ki je ustanovila knji?evno revijo Sodobnost . V naslednjih letih se je kot ?lan slovenske delegacije udele?il mednarodnega kongresa PEN klubov v Dubrovniku , obiskal Bolgarijo (1934), kjer je utrdil prijateljske vezi s tamkaj?njimi knji?evniki. Z njimi je sodeloval vse do smrti. Isto leto se je lo?il od ?ene. Naslednjo ?ivljenjsko sopotnico si je na?el v Pepci Zajc, s katero se je poro?il leta 1945. Banovinsko nagrado in nagrado ljubljanske mestne ob?ine mu je prinesla pesni?ka zbirka Dvanajsta ura (1939).

Grudnovo ?asopisno polemiziranje in pravni?ko delo je imelo tudi politi?ne posledice. Bil je ?lan pripravljalnega odbora Dru?tva prijateljev Sovjetske zveze (1940), naslednje leto je bil odvetnik Toneta Haceta , najbolj drznega predvojnega zlo?inca na Slovenskem. Po okupaciji Jugoslavije se je pridru?il gibanju OF ; takrat mu je v Beogradu umrla mati. V vojnem ?asu je kot odvetnik-branilec sodeloval na mnogih procesih zoper aktiviste in simpatizerje OF, med drugim tudi na znanem Preserskem procesu . Konec leta 1942 je bil aretiran in zaprt v Belgijski voja?nici , nato pa interniran v tabori??u Visco v Furlaniji , Chiesonuova v bli?ini Padove in naposled na otok Rab , kjer je do?akal kapitulacijo Italije in osvoboditev otoka. Tako je postal upravnik tamkaj?nje bolni?nice. Leta 1944 se je skupaj z drugimi tabori??niki umaknil na otok Vis , od tam pa preko Apulije v begunska tabori??a v Egipt . Naslednje leto se je preko Italije vrnil v Beograd, kjer je po nalogu NOV postal urednik v slovenskem uredni?tvu Radia Beograd . Po osvoboditvi Slovenije se je vrnil v Ljubljano, kjer se je kon?no o?enil s Pepco Zajc (1945) in se zaposlil na Ministrstvu za prosveto. Tega leta je iz?la pesni?ka zbirka V pregnanstvo . Leta 1946 je njegova zbirka V pregnanstvo do?ivela ponatis, hkrati pa je iz?la zbirka Pesnikovo srce . Rodil se je sin Primo?, leto pred Grudnovo smrtjo pa ?e sin Ale?. Leta 1947 je prejel tudi Pre?ernovo nagrado . V svojem zadnjem ?ivljenjskem obdobju se je ukvarjal s prevajanjem, zlasti bolgarskega pesni?tva. Oblasti Cone A Svobodnega tr?a?kega ozemlja mu niso dovolile obiska rojstnega kraja Nabre?ine.

1. decembra 1948 so ga pokopali na ljubljanskih ?alah .

Zanimivosti [ uredi | uredi kodo ]

V Nabre?ini sta po Igu Grudnu poimenovana slovensko kulturno dru?tvo ter ni?ja srednja ?ola, v Bazovici pa ulica.

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Igo Gruden .

• Celotni ?ivljenjepis gruden.dyndns.org (web.archive.org)

1. ↑ ^{1,0 1,1} data.bnf.fr: platforma za odprte podatke ? 2011.
   d:Track:Q193563 d:Track:Q19938912