Edvard Kocbek
Rojstvo	27. september 1904 ( {{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:27|2|0}} ) [1] [2] Sveti Jurij ob ??avnici
Smrt	3. november 1981 ( {{padleft:1981|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:3|2|0}} ) [1] [2] (77 let) Ljubljana , SFRJ
Poklic	jezikoslovec , pesnik , politi?ni komisar , pisatelj , prevajalec , politik , partizan , esejist
Narodnost	Slovenec
Dr?avljanstvo	SFRJ   Kraljevina Jugoslavija   SHS   Cislajtanija
Pomembnej?a dela	Mati in sin Ve?er pod Hmeljnikom ?rna orhideja Strah in pogum

Edvard Kocbek , izgovorjava   ( pomo? · info ) , slovenski pisatelj , pesnik in politik , * 27. september 1904 , Sveti Jurij ob ??avnici , Avstro-Ogrska † 3. november 1981 , Ljubljana , SFRJ .

Kocbekov opus zajema poezijo , dnevni?ko-pripovedno prozo, filozofske, teolo?ke in politi?ne ?tudije, razprave, eseje ter ?lanke.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je v kme?ki dru?ini o?etu organistu Valentinu in materi Matildi (rojena Plohl).

Kocbek je ?tudiral teologijo , vendar je po dveh letih ?tudij opustil in nadaljeval na romanistiki v Ljubljani. Po ?tudiju v Berlinu in Parizu je slu?boval kot profesor franco??ine v Bjelovarju , Vara?dinu in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vklju?il v slovensko kulturno in politi?no ?ivljenje. Tu je postal eden od ideolo?kih vodij katoli?ke kulturne levice ter urednik njene revije Dejanje (1938-1943). Kot predstavnik kr??anskih socialistov je bil ?lan najvi?jih organov Osvobodilne fronte .

Z ?eno Zdravko (roj. Koprivnjak, 1911?1987) sta imela tri otroke, medicinsko sestro Lu?ko (1938?1973), pesnika, kasnej?e tudi slikarja Matja?a (1946?2013) in grafi?nega oblikovalca Jurija (1949?2009).

Dru?beno in politi?no delovanje [ uredi | uredi kodo ]

?e v gimnazijskih letih v Mariboru se je pridru?il skupini mladih kr??anskih socialistov , ki so ?eleli nadaljevati tradicijo kr??anske socialne misli Janeza Evangelista Kreka ter se oplajali s socialdemokratskimi pogledi pisatelja Ivana Cankarja . Navdihoval jih je tudi nem?ki teolog in filozof Romano Guardini . ^[3]

Kot ?tudent ljubljanske Univerze je leta 1928 postal glavni urednik revije Kri? na Gori , kasneje preimenovane v Kri? . Tudi sicer je deloval v katoli?kem mladinskem gibanju. Iz tega ?asa so tudi njegove prve pesni?ke objave v ugledni katoli?ki literarni reviji Dom in svet . ^[4]

Esej Premi?ljevanje o ?paniji [ uredi | uredi kodo ]

Aprila 1937 je v reviji Dom in svet objavil esej Premi?ljevanje o ?paniji . Ko je Kocbek glavnemu uredniku Francetu Koblarju prvi? prinesel esej, je bil ta osupel zaradi njegovih ostrih sodb in nepretehtanih mest. Kocbeku je vrnil besedilo v predelavo s pro?njo, naj ga notranje uravnovesi in predvsem izpostavi kulturni problem ?panskega vpra?anja . Ker Koblar tudi s predelanim esejem ni bil zadovoljen, je dal korekturo v branje publicistu Francu Terseglavu ; ta je esej mo?no glosiral in Koblarju napovedal oster odziv javnosti. Kocbek glos ni dovolj upo?teval, Koblar pa je nejevoljen in naveli?an popustil in objavil esej. Boji med uporniki generala Francisca Franca in ?pansko republikansko vlado so bili sicer v slovenskem dnevnem tisku dele?ni velike pozornosti. Kocbek se je v svojem prikazu vojne v ?paniji opiral na pisanje francoskega levi?arskega tiska. Na?in, kako je v svojem eseju razumel fa?izem , je bil zelo podoben logiki Kominterne : vse, kar nasprotuje ljudski fronti, je fa?izem. Okrog tega eseja so se potem v slovenskem katoli?kem taboru pojavile ostre delitve. ?e 29. aprila 1937 se je o vsebini eseja kot prva polemi?no razpisala Stra?a v viharju , 30. aprila je bil enako polemi?en ?e list Mi mladi borci . Polemiziranje s Kocbekovim esejem je bilo v teh dveh listih potem prisotno tudi ?e pozneje. V juniju 1937 pa je Slovenec objavil ob?iren ?lanek v ve? delih ?panija v ?Dom in Svetu” pa globlji pogledi , ki je pokazal na vrsto neresni?nih trditev, vrzeli in hudih enostranskosti v Kocbekovem eseju; tam je prikazano, da je v ?paniji res ?lo za komunisti?no revolucijo, in spodmaknil tla celotnemu ogrodju Kocbekovega eseja, od katerega je potem ostal le ?e konstrukt, ki istoveti katoli?ke stranke, tradicionalne vernike in Cerkev s fa?izmom, nasproti pa jim postavlja razjarjeno ljudstvo. S podatki, na katerih Kocbekov esej stoji in pade, je enako temeljito opravilo tudi Skupno pismo ?panskih ?kofov ?kofom vsega sveta zaradi vojne v ?paniji , izdano 1. julija 1937; to pastirsko pismo so nato v ljubljanski ?kofiji objavili kot prilogo k deseti ?tevilki Ljubljanskega ?kofijskega lista . V osmi ?tevilki Ljubljanskega ?kofijskega lista, 2. avgusta 1937, pa je ?kof Gregorij Ro?man dodal k napovedi objave omenjenega pastirskega pisma ?panskih ?kofov ?e naslednjo obsodbo Kocbekovega eseja:

Edvarda Kocbeka ?lanek 'Premi?ljevanje o ?paniji' /…/ je po vsebini in obliki zmo?en zbuditi v ?itateljih krivi?ne sodbe o katoli?ki cerkvi in mr?njo do nje. Stavek: 'Vse herezije in odpadi so bili navadno o?ita dejanja, duhovno juna?tvo prepri?anih ljudi, ki se po svoji vesti odlo?ajo za ve?jo in bolj?o resnico,' je, kakor je zapisan, popolnoma zmoten in nasprotuje stali??u in nauku katoli?ke Cerkve.

Ko so bila dejstva o ?panski dr?avljanski vojni z navedenim Sloven?evim ?lankom in s pastirskim pismom ?panskih ?kofov razkrita, Kocbekovega stali??a ni bilo ve? mogo?e argumentirano braniti. Zato potem v vsem slovenskem tisku ni iz?el niti en resen, problemski ?lanek v zagovor Premi?ljevanja o ?paniji . Po objavi tega eseja se je odnos med kr??anskimi socialisti na eni strani ter Katoli?ko cerkvijo in vodstvom katoli?kega politi?nega tabora na drugi ?e bolj zaostril. ^[5] Kocbek pa se je uveljavil kot osrednja osebnost med kr??anskimi socialisti v Sloveniji.

Druga svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Med vojno je bil kot vodilni kr??anski socialist (po aretaciji in ustrelitvi Ale?a Stanovnika ) leta 1942 vklju?en v izvr?ni odbor OF in je v tej funkciji od?el v partizane (na osvobojeno ozemlje, kjer je mdr. februarja leta 1943 podpisal t.i. Dolomitsko izjavo ), ?e konec leta 1942 je postal eden od podpredsednikov AVNOJ-a , na zasedanju v Jajcu pa poverjenik za prosveto v NKOJ , tudi poobla??enec za socialno politiko namesto Antona Kr?i?nika. Kot odposlanec se je udele?il Zbora odposlancev slovenskega naroda v Ko?evju oktobra 1943 in zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v ?rnomlju februarja 1944, na katerih je bil izvoljen v predsedstvo SNOO oz. SNOS . Marca 1945 je postal minister za Slovenijo v (zvezni) koalicijski vladi DFJ , ob koncu vojne pa je nastopal tudi kot eden od ?tirih podpredsednikov OF .

Povojna leta [ uredi | uredi kodo ]

Po vojni je bil minister za Slovenijo v zvezni vladi (do 1946), podpredsednik IO OF in po vrnitvi iz Beograda leta 1946 tudi kot podpredsednik Prezidija Ljudske skup??ine Ljudske republike Slovenije ter zvezni poslanec. Zaradi politi?nega spora okoli knjige Strah in pogum , ki je na?ela nekatera tabuizirana vpra?anja iz slovenskega NOB (pogledi na smrt in likvidacijo politi?nih nasprotnikov, vpra?anje izdajstva in ovajanja med partizani , problematika katoli?anov med NOB), so ga po politi?ni "hajki" 1952 prisilno upokojili in nadzorovali do konca ?ivljenja. Znova je za?el objavljati ?ele po letu 1961, tri leta pozneje pa je za pesni?ko zbirko Groza prejel Pre?ernovo nagrado .

Pravi ?ok pa je v slovenski javnosti povzro?il izid Kocbekove izpovedi v obliki intervjuja, Edvard Kocbek - Pri?evalec na?ega ?asa , ki sta jo leta 1975 v Trstu izdala kot knjigo pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula . V intervjuju je Kocbek spregovoril o povojnih pobojih domobrancev . Intervju je povzro?il diskreditacije in negativno propagandno kampanjo s strani Titovega re?ima tako proti Edvardu Kocbeku kot proti Borisu Pahorju (t.i. " Zalivska afera "). ^{[ navedi vir ]}

Pesnik in pisatelj [ uredi | uredi kodo ]

Kocbek je za?el svoje pesmi objavljati leta 1924 v dija?kem listu Stra?ni ognji , kasneje v reviji Dom in svet , kjer je objavljal tudi eseje. ?e s prvo pesni?ko zbirko Zemlja se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje ekspresionisti?ne in simbolisti?ne prvine.

Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj za?eleno in najbolj?e. Zazrtost v bodo?nost je pre?eta s strahom pred koncem oziroma smrtjo, saj lirski subjekt verjame, da je ?lovek ni? v primerjavi z neskon?nostjo.

Kocbek pa se je sredi povojnih let zna?el v te?kem eksistencialisti?nem polo?aju. Ko so komunisti NOB izrabili za razredni boj in prevzem oblasti, se je pesnikova iluzija o vsenarodni eti?ni in politi?ni preobrazbi razblinila. Po umiku iz politi?nega ?ivljenja je bil do za?etka 60. let izlo?en tudi iz kulturne javnosti in ve? let ni smel objavljati svojih del. V tem ?asu je prevajal iz franco??ine in nem??ine . Tako njegove povojne pesmi govorijo o razkolu med idealno zamislijo in dru?beno stvarnostjo, ki je bila utemeljena v nasilju in strahu.

Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz socialnega realizma , vendar se je navdihoval pri religioznem ekspresionizmu, francoskem personalizmu in eksistencializmu ( Malraux , Mounier , Vercors , Sartre ). Zanimala ga je usoda izobra?enca, ki se soo?a z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so NOB ali fa?izem . Tematika NOB je v Kocbekovih novelah predvsem izpoved posameznika v te?kem zgodovinskem obdobju. Kocbekovi literarni junaki so pogosto razpeti med svojimi dol?nostmi in svojo vestjo. Tako Kocbekove novele ?e na?enjajo novo usmeritev v slovenski literaturi , ki za seboj pu??ajo obdobje socialisti?nega realizma.

Dela [ uredi | uredi kodo ]

Vplivi [ uredi | uredi kodo ]

Kocbek je s svojo ustvarjalnostjo vplival na ?tevilne slovenske literate , med njimi pa je eden prvih zagotovo pisatelj Boris Pahor . Kot osrednja osebnost slovenske literature se je Kocbek uveljavil ?ele v 60. in 70. letih 20. stoletja, ko je postal eden pomembnej?ih ustvarjalcev, ki so vplivali na Draga Jan?arja , Toma?a ?alamuna , Daneta Zajca , Jo?eta Snoja , Dominika Smoleta , Gregorja Strni?o, Marjana Ro?anca in druge.

Odlikovanja in nagrade [ uredi | uredi kodo ]

• partizanska spomenica 1941
• red ljudske osvoboditve
• red zaslug za narod I. stopnje
• red bratstva in enotnosti I. stopnje
• Pre?ernova nagrada , 1964
• Nagrada zlati venec Stru?kih ve?erov poezije (Stru?ki ve?eri poezije, Struga / Ohrid , Sev. Makedonija , 197?)

Kocbek v leposlovju [ uredi | uredi kodo ]

• Ivo Svetina , Pasijon po Kocbeku , 2009.( COBISS )
• Sebastijan Horvat idr., Pot v Jajce , 2009.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam nosilcev partizanske spomenice 1941
• seznam slovenskih knji?evnikov
• seznam prejemnikov Pre?ernove nagrade
• seznam udele?encev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Ko?evju

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Janko Prunk , Pot kr??anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda , Ljubljana, CZ, 1977
• Spomenka Hribar : Edvard Kocbek in kri?arsko gibanje , Ljubljana, 1990; ista: Dolomitska izjava , 1991; ista: Svetotvornost poezije , Ljubljana 2002.
• Andrej Inkret - Peter Kova?i? Per?in : "Edvard Kocbek na? sodobnik" Sodobnost , l. 39. ?tevilka 6/7 (1991). <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SVH9HKEV>
• Albin Kralj : Katoli?ko mladinsko gibanje in Kocbek (slovensko katoli?ko mladinsko gibanje kot izhodi??e za Kocbekov politi?ni oris in Edvard Kocbek kot osrednja osebnost za reinterpretacijo zgodovinske podobe slovenskega mladinstva in kri?arstva) : magistrska naloga, Teolo?ka fakulteta, Ljublajna, 1998.
• Poga?nik, Jo?e [et al.]. Slovenska knji?evnost III. Ljubljana, 2001. 54-59 in 150-152.
• Kriza revije "Dom in svet" leta 1937: zbornik dokumentov , Ljubljana, 2001. ( COBISS )
• Globoko zgoraj: zbornik o Edvardu Kocbeku (ur. Albin Kralj), Dru?tvo 2000, Ljubljana, 2005.
• Taras Kermauner , Navzkri?na sre?avanja , Ljubljana, 2008.
• Igor Omerza , Edvard Kocbek: Osebni dosje ?t. 584 , Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1
• Tine Hribar , Ena je groza , 2010.
• Nenad Bjelo? , "Odlikovani Slovenci 1944-1950". Vojnozgodovinski zbornik ?t. 9 (2002). 90-97.( COBISS )
• Andrej Inkret , In stoletje bo zardelo: Kocbek, ?ivljenje in delo. Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-241-503-7
• Mirko Bogomir Mikli? , Sredi krute sile ne?no trajam: Idejno-politi?na dedi??ina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani , 2017

• Boris Pahor , Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte , 2018.
• Iztok Durjava , Analiza Obdelave E. Kocbek Ton?ke Durjava : zgodba o zamol?anem dokumentu slovenske politi?ne policije , 2022.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Edvard Kocbek .

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Edvard Kocbek

• Kocbek na www.svarog.org Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine .
• Poetry International Web
• Kocbek na www.rtvslo.si
• Bro?ura o Edvardu Kocbeku Arhivirano 2006-10-01 na Wayback Machine .
• Spominska znamka
• Novice na 24ur.com Arhivirano 2005-03-13 na Wayback Machine .
• Odlomek iz intervjuja v Edvard Kocbek - Pri?evalec na?ega ?asa