Hissene Habre
Rojstvo	13. avgust 1942 ( {{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}} ) [1] Faya-Largeau [d] , Francoski ?ad [d] , Francoska ekvatorialna Afrika [d]
Smrt	24. avgust 2021 ( {{padleft:2021|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:24|2|0}} ) [2] [3] (79 let) Dakar
Dr?avljanstvo	?ad
Poklic	politik , voja?ko osebje

Hissene Habre , ?adski politik , diktator , voja?ki poveljnik in vojni zlo?inec , * 13. september 1942 , Faya-Largeau , Francoska ekvatorialna Afrika , † 24. avgust 2021 , Dakar , Senegal .

?ivljenjepis [ uredi | uredi kodo ]

Hissene Habre se je rodil v ?adu, ?olal pa se je v Franciji , kjer je leta 1971 diplomiral iz politi?nih ved . Svojo politi?no in voja?ko kariero je za?el v francoski kolonialni upravi v doma?em ?adu, kamor se je vrnil takoj po opravljeni diplomi, kasneje pa se je pridru?il uporni?kim oboro?enim skupinam na severu ?ada.

Mednarodni skupnosti je postal znan z ugrabitvijo treh Evropejcev leta 1974, ki jih je njegova skupina zajela v mestu Bardai na severu ?ada. ?tiri leta kasneje, leta 1978, je postal premier ?ada, a je polo?aj leto kasneje izgubil.

Julija 1975 je Libija napadla severni del ?ada in ga po ve?letni vojni konec leta 1980 tudi okupirala . Habre, ki je bil v tem ?asu poveljnik ≫Severne vojske≪, je Libijce sicer ?e leta 1981 pregnal z zasedenega obmo?ja, vojna pa se kljub temu ni kon?ala vse do leta 1987, ko je ?ad z ameri?ko in francosko pomo?jo dokon?no premagal libijskega voditelja Gadafija .

Predsednik [ uredi | uredi kodo ]

V tem ?asu je bil Habre ?e predsednik ?ada, saj je zmagal na predsedni?kih volitvah leta 1982. Po prihodu na oblast je takoj ukinil polo?aj ministrskega predsednika in ga zdru?il s predsedni?ko funkcijo ter ustanovil dobro organizirano tajno policijo . Nastopilo je mra?no obdobje zgodovine ?ada. To je bil ?as sistemati?nega mu?enja in ?tevilnih usmrtitev politi?nih nasprotnikov re?ima . V tajnih zaporih je umrlo na tiso?e Habrejevih nasprotnikov in pripadnikov plemen , za katera je Habre menil, da niso naklonjena njegovemu re?imu. Predvsem je obra?unaval s pripadniki plemen z juga ?ada, kjer je imel manj podpore kot na severu.

Organizacija Human Rights Watch je v obdobju Habrejeve vladavine potrdila genocid proti narodnostnim manj?inam.

Izgnanstvo in obsodba [ uredi | uredi kodo ]

Konec leta 1990 je Habreja z voja?kim udarom odstranil z oblasti eden izmed njegovih generalov , Idriss Deby , ki je predsednik ?ada ?e danes. Habre je pred ma??evanjem mno?ic pobegnil v Senegal , kjer naj bi danes ?ivel v hi?nem priporu .

V Belgiji , ki je imela med leta 1993 in 2003 splo?no pristojnost za sojenja proti hudim kr?itvam ?lovekovih pravic, so proti Habreju spro?ili postopek zaradi zlo?inov proti ?love?tvu , mu?enja, vojnih zlo?inov in drugih kr?itev ?lovekovih pravic . Septembra 2005 je bil spoznan za krivega, Senegal pa zaenkrat zavra?a njegovo izro?itev.

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Habre je umrl v Senegalu 24. avgusta 2021, teden dni po svojem 79. rojstnem dnevu, in sicer po tem, ko je bil zaradi COVID-19 hospitaliziran v glavni bolni?nici v Dakarju . ^{[4] [5]} Teden dni prej je v zaporu zbolel. ^[6] Bolezen je potrdila Habrejeva ?ena Fatime Raymonne Habre. ^[7] Pokopan je na muslimanskem pokopali??u Yoff. ^[8]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam diktatorjev
• seznam vojnih zlo?incev

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Sojenje ≫afri?kemu Pinochetu≪, Hissenu Habreju , Human Rights Watch