Ferrara
Ob?ina (comune)
Comune di Ferrara
Grad Estense
Grb
Ferrara Geografski polo?aj v Italiji
Koordinati : 44°50′N 11°37′E  /  44.833°N 11.617°E  / 44.833; 11.617
Dr?ava	Italija
De?ela	Emilija - Romanja
Pokrajina	Ferrara (FE)
Frazioni	Aguscello, Albarea, Baura, Boara, Borgo Scoline, Bova, Casaglia, Cassana, Castel Trivellino, Chiesuol del Fosso, Cocomaro di Cona, Cocomaro di Focomorto, Codrea, Cona, Contrapo, Corlo, Correggio, Denore, Focomorto, Francolino, Gaibana, Gaibanella, Sant'Egidio, Malborghetto di Boara, Malborghetto di Correggio, Marrara, Mezzavia, Monestirolo, Montalbano, Parasacco, Pescara, Pontegradella, Pontelagoscuro, Ponte Travagli, Porotto, Porporana, Quartesana, Ravalle, Sabbioni, San Bartolomeo in Bosco, San Martino, Spinazzino, Torre della Fossa, Uccellino, Viconovo, Villanova
Upravljanje
? ?upan	Tiziano Tagliani (Demokratska stranka)
Povr?ina
? Skupno	404,36 km 2
Nadm. vi?ina	9 m
Prebivalstvo   (31. december 2014)
? Skupno	133.485
? Gostota	330 preb./km 2
Demonim	Ferraresi, Estensi
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Po?tna ?tevilka	44121 to 44124
Klicna koda	0532
Zavetnik	sveti Jurij
Dan	23. april
Spletna stran	[ Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto ]
Kraj svetovne dedi??ine UNESCO
Tip	kulturni
Kriteriji	ii, iii, iv, v, vi
Razglasitev	1995 (19-to zasedanje) 1999 raz?iritev
Del	Ferrara, mesto renesanse in delta Pada
ID #	733
Dr?ava	Italija
Obmo?je	Evropa

Ferrara (emilijsko Frara ) je mesto in ob?ina v de?eli Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta. Ima ?iroke ulice in ?tevilne pala?e iz 14. in 15. stoletja, ko je mestu vladala rodbina Este . Zaradi svoje lepote in kulturne pomembnosti jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne dedi??ine ^[1] . Sodobni ?asi so prinesli obnovo industrijske dejavnosti. Ferrara je ob glavni ?elezni?ki progi iz Bologne do Padove in Benetk ter krakov v Raveno , Poggio Rusco in Codigoro.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Vojvodina Ferrara .

Ferraro so verjetno naselili prebivalci lagune ob ustju reke Pad; na?li so dve zgodnji sredi??i poseljenosti, eno je okrog stolnice ^[2] , drugo, bizantinska hi?a ( castrum bizantino ), na nasprotni obali, kjer se Primaro spu??a v kanal Volano. Ferrara je prvi? omenjena v dokumentu langobardskega kralja Deziderija leta 753 ^[3] kot mesto, ki je bilo del eksarhata Ravena. Deziderij je leta 757 prisegel za ducatus ferrariae ("vojvodino Ferrara") pape?u ?tefanu II.

Obizzo II. d'Este je bil 500 let kasneje razgla?en za dosmrtnega vladarja Ferrare. Prav tako je leta 1288 postal sinjor bli?nje Modene in leta 1289 Reggie . Leta 1452 so vladarji Este ustanovili vojvodino Modena in Reggio Emilia, leta 1471 pa je nastala tudi vojvodina Ferrara.

Leta 1597, ko je Alfonso II. umrl brez dedi?ev, je rodbina Este izgubila Ferraro, ki je pre?la pod pape?ko dr?avo . Ferrara je ostala del pape?ke dr?ave od leta 1598 do 1859 s prekinitvijo v Napoleonovem obdobju: leta 1859 je postala del Kraljevine Italije . Trdnjavo je zgradil pape? Pavel V. , kjer je bil grad Tedaldo, na jugozahodnem koncu mesta, ki ga je od leta 1832 do 1859 zasedal avstrijski garnizon. Vsa trdnjava je bila razstavljena po ustanovitvi Kraljevine Italije, opeko pa so uporabljali za nove gradnje po vsem mestu.

23. avgusta 1944 je bila tovarna sinteti?nega kav?uka v Ferrari tar?a strate?kega bombnega napada med drugo svetovno vojno.

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2007 je bilo v Ferrari 135.369 prebivalcev, od tega 46,8 % mo?kih in 53,2 % ?ensk. Mladoletnikov (otroci, stari 18 let, in mlaj?i) je bilo 12,28 odstotka v primerjavi z upokojenci, ki jih je bilo 26,41 odstotka. Italijansko povpre?je je 18,06 % (mladoletnikov) in 19,94 % (upokojencev). Povpre?na starost prebivalcev Ferrare je 49 v primerjavi z italijanskim povpre?jem, ki je 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je ?tevilo prebivalcev v Ferrari pove?alo za 2,28 %, medtem ko se je v Italiji kot celoti pove?alo za 3,85 %. [4]. Ferrara je znana kot najstarej?e mesto z ve? kot 100.000 prebivalci, pa tudi mesto z najni?jo stopnjo rodnosti.

Od leta 2006 je bilo 95,59 % prebivalcev Italijanov. Najve?je priseljenske skupine so bile iz nekaterih evropskih dr?av (ve?inoma iz Ukrajine in Albanije: 2,59 %), severne Afrike 0,51 % in vzhodne Azije 0,39 %. Mesto je prete?no rimskokatoli?ko z nekaj pravoslavnimi kristjani in judovsko skupnostjo.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Mestne in posvetne znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Mesto je ?e vedno obkro?eno z ve? kot 9 kilometri anti?nega obzidja , ve?inoma zgrajenega v 15. in 16. stoletju. ^[4] Poleg mesta Lucca ima Ferrara najbolje ohranjeno renesan?no obzidje v Italiji.

Veli?asten Estejev grad ( Castello Estense ) iz opeke, ki je v samem sredi??u mesta, je ikona Ferrare. Grad, zgrajen leta 1385, je obkro?en z jarkom s ?tirimi velikimi bastijoni . Paviljoni na vrhu stolpov iz 16. stoletja so bili prenovljeni.

Mestna hi?a , prenovljena v 18. stoletju, je bila prej?nja rezidenca rodbine Este. V bli?ini je nekdanja stolnica svetega Jurija. Romanski spodnji del glavnega pro?elja in stranske fasade so bile prvi? kon?ane leta 1135. Po zdaj izgubljenem napisu je cerkev naro?il Guglielmo I. Adelardi (1146). Skulpturo glavnega portala je podpisal Niccolo (Nicholaus), v izgubljenem napisu omenjen kot romanski cerkveni arhitekt . Zgornji del glavne fasade s po?evnimi arkadami izvira iz 13. stoletja. Zleknjeni levi, ki ??itijo vhod, so kopije izvirnikov, zdaj so v narteksu cerkve. Razli?ni reliefi iz 13. stoletja, ki prikazujejo poslednjo sodbo , so v drugem nadstropju verande. Notranjost je bila obnovljena leta 1712 v baro?nem slogu. Zvonik ( campanille ) v renesan?nem slogu je iz let 1451?1493, vrh pa je bil dodan konec 16. stoletja. Je ?e vedno nepopoln, manjkata eno dodatno nadstropje in koni?ast vrh, kar je razvidno iz ?tevilnih zgodovinskih natisov in slik.

V bli?ini je Ferrarska univerza ; univerzitetna knji?nica hrani del rokopisa Besne?i Roland ( Orlando furioso ) in pisma Torquata Tassa . Znana diplomanta sta Nikolaj Kopernik (1503) in Paracelsus . V kampusu je tudi botani?ni vrt.

V primerjavi z drugimi mesti so v Ferrari ?tevilne pala?e iz obdobja quattrocento (zgodnja renesansa), ki pogosto ohranjajo terakotne dekoracije, ?eprav je ve?ina sorazmerno majhna. Med njimi so tiste v severni ?etrti (zlasti ?tiri na kri?i??u dveh glavnih ulic), ki jih je Ercole I. dodal v letih 1492?1505 po na?rtih Biagia Rossettija in se zato imenujejo Addizione Erculea .

Med najlep?imi pala?ami je Palazzo dei Diamanti ( Diamantna pala?a ), ki se imenuje po diamantnih kamnih, v obliki katerih so izdelani kamniti bloki fasade. V njej so arheolo?ki muzej in drugi muzeji ter pinakoteka, galerija slik z veliko zbirko slik slikarjev ferrarske ?ole, ki se je v drugi polovici 15. stoletja prvi? uveljavila s Cosimom Turom , Francescom Cosso in Ercolejem dei Robertijem. Znani mojstri ferrarske ?ole iz 16. stoletja so Lorenzo Costa in Dosso Dossi , najuglednej?a sta Girolamo da Carpi in Benvenuto Tisi (il Garofalo).

Casa Romei (Romeieva hi?a) je morda najlep?e ohranjena renesan?na stavba v Ferrari. Bila je rezidenca Giovannija Romeia, ki je bil zaradi poroke povezan z rodbino d'Este. Verjetno je delo dvornega arhitekta Pietra Bona Brasavole. Pala?o so zasedle nune svetega Re?njega telesa (Corpus Domini), kar je prepre?ilo njeno uni?enje. Ve?ina dekoracije v notranjih prostorih je bila ohranjena. V Sibilini sobi je cikel fresk s prvotnim terakotnim kaminom, na katerem je grb Giovannija Romeia, v Sobi prerokov ( Saletta dei Profeti ) so prikazane alegorije iz Biblije , tudi v drugih sobah, ki jih je naro?il kardinal Ippolito d'Este ter jih je naslikala ?ola Camilla in Cesareja Filippija (16. stoletje).

Pala?a Schifanoia ( Palazzo Schifanoia ? sans souci ) je bila zgrajena leta 1385 za Alberta V. d'Este. Pala?o krasijo freske, ki prikazujejo ?ivljenje Borsa d'Esteja, znake zodiaka in alegori?ne predstavitve mesecev. Preddverje je bilo opremljeno s ?tukaturami Domenica di Parisa. V stavbi so tudi fine pesmarice z miniaturami ter zbirka kovancev in renesan?nih medalj.

Mestni zgodovinski arhivi imajo precej zgodovinskih dokumentov, ki se za?nejo s 15. stoletjem. ?kofijski zgodovinski arhiv je starej?i, omenjen v dokumentih iz leta 955, in hrani dragocene dokumente, ki so jih v stoletjih zbirali duhovniki.

• Massarijeva pala?a (Palazzo Massari) (muzej sodobne in moderne umetnosti s parkom s kipi),
• gledali??e Teatro Comunale ,
• hi?a pesnika Ludovica Ariosta , ki jo je postavil po letu 1526 in v kateri je umrl leta 1532,
• Pala?a Ludovica il Mora ,
• Palazzina di Marfisa d'Este (manj?a Marfisina pala?a, Marfisa je bila nezakonita h?erka Francesca d'Este).

Cerkve, samostani in sinagoga [ uredi | uredi kodo ]

V Samostanu svetega Re?njega telesa (Corpus Domini) so grobnice rodbine Este, med katerimi so Alfonso I., Alfonso II., Ercole I., Ercole II., Lukrecija Borgia , Eleanora Aragonska in drugi.

Ferrarska sinagoga in Judovski muzej sta v srednjeve?kem sredi??u blizu stolnice in gradu Estense. Ta ulica je bila del judovske ?etrti, v kateri so bili Judje lo?eni od preostalega prebivalstva v Ferrari od leta 1627 do 1859.

Druge zgradbe so:

• Stolnica svetega Jurija

cerkve:

• svete Marije na plitvini
• svetega Luke
• svetega Benedikta
• svetega Karla
• svetega Kri?tofa
• svetega Domenika
• svetega Fran?i?ka
• svetega Pavla
• svetega Romana
• Certosa (pokopali??e)
• svetega Antona v opatiji Polesin

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

Renesan?ni literati in pesniki Torquato Tasso ( Osvobojeni Jeruzalem ), Ludovico Ariosto (avtor romanti?ne epske pesmi Besne?i Roland ) in Matteo Maria Boiardo (avtor obse?ne pesnitve o vite?tvu in romancah Orlando Innamorato ) so ?iveli in delali na dvoru v Ferrari v 15. in 16. stoletju.

Ferrarska biblija je bila objavljena leta 1553 v ladinski (judovsko-?panski) razli?ici Tanaka , ki so jo uporabljali Sefardski Judje . Pla?ala in izdelala sta jo Yom-Tob ben Ben Levi Athias (?panski Marrano Jeronimo de Vargas kot tipograf) in Abraham ben Salomon Usque (portugalski Jud Duarte Pinhel , kot prevajalec) in je bila posve?ena Ercoleju II. Esteju. V 20. stoletju je bila Ferrara dom in delovno mesto pisatelja Giorgia Bassanija , znanega po romanih, ki so bili pogosto prirejeni za film ( Vrt Finzi-Continijevih , Dolga no? leta 1943 ). V zgodovinski fikciji je britanska avtorica Sarah Dunant leta 2009 v samostanu v Ferrari pripravila roman Sacred Hearts .

Slikarstvo [ uredi | uredi kodo ]

V renesansi je bila rodbina Este znana po svojem podpiranju umetnosti, gostila je veliko umetnikov, ?e posebej slikarjev , ki so oblikovali tako imenovano ferrarsko ?olo. Na seznamu slikarjev in umetnikov so Andrea Mantegna , Vicino da Ferrara , Giovanni Bellini , Leon Battista Alberti , Pisanello , Piero della Francesca , Battista Dossi , Dosso Dossi , Cosimo Tura , Francesco del Cossa in Tizian . V 19. in 20. stoletju je Ferrara gostila in navdihnila ?tevilne pomembne slikarje, ki so se zaljubili v njeno skrivnostno vzdu?je: med njimi Giovanni Boldini, Filippo de Pisis in Giorgio de Chirico.

Religija [ uredi | uredi kodo ]

V Ferrari se je rodil Girolamo Savonarola , slavni srednjeve?ki dominikanski duhovnik in voditelj Firenc od leta 1494 do usmrtitve leta 1498. Bil je znan po za?iganju knjig, uni?enju zanj nemoralne umetnosti in sovra?nosti do renesanse. Ognjevito je pridigal proti moralni pokvarjenosti ve?ine duhov??in. Njegov glavni nasprotnik je bil pape? Aleksander VI. (Rodrigo Borgia).

Glasba [ uredi | uredi kodo ]

Ferrarski glasbenik Girolamo Frescobaldi je bil eden najpomembnej?ih skladateljev glasbe za klavirature v poznih renesan?nih in zgodnjih baro?nih obdobjih. Njegova mojstrovina Fiori musicali je zbirka liturgi?ne orgelske glasbe, ki je bila prvi? objavljena leta 1635. Postala je njegovo najbolj znano delo in so jo mnogi skladatelji, med njimi tudi Johann Sebastian Bach , ?tudirali ?e ve? stoletij po njegovi smrti. ^{[5] [6]} Maurizio Moro (15?16??) je bil domnevno rojen v Ferrari, italijanski pesnik iz 16. stoletja, najbolj znan po madrigalih .

Film [ uredi | uredi kodo ]

Ferrara je rojstno mesto, v katerem je pre?ivel tudi otro?tvo, znanega italijanskega re?iserja Michelangela Antonionija . V mestu so posneli znan film Vrt Finzi-Continijevih Vittoria De Sice (1970), ki govori o preobrazbi bogate judovske dru?ine med diktaturo Benita Mussolinija v drugi svetovni vojni. Poleg tega sta bila v Ferrari posneta filma Wima Wendersa in Michelangela Antonionija Onkraj oblakov (1995) ter Ermanna Olmija Trgovina z oro?jem (2001), film o zadnjih dneh Giovannija dalle Bande Nere .

Festivali [ uredi | uredi kodo ]

Palij svetega Jurija je zna?ilen srednjeve?ki festival vsako zadnjo nedeljo v maju. Festival pouli?nih glasbenikov je neuradna parada najbolj?ih uli?nih glasbenikov na svetu. Po tradiciji in razse?nosti je to najpomembnej?i festival na svetu te vrste. Poleg tega Ferrara postaja italijanska prestolnica toplozra?nih balonov , zahvaljujo? desetdnevnemu balonarskemu festivalu, najve?jemu praznovanju balonov v Italiji in enemu najve?jih v Evropi.

Kulinarika [ uredi | uredi kodo ]

Za kuharsko tradicijo mesta so zna?ilne ?tevilne jedi, ki izvirajo ?e iz srednjega veka in razkrivajo vpliv pomembne judovske skupnosti. Najpomembnej?i je cappellacci di zucca , nekak?ni ravioli, napolnjeni z mu?katno bu?o, parmezanom ( Parmigiano-Reggiano ) in z okusom mu?katnega ore??ka . Postre?ejo jih z omako iz masla in ?ajblja . Tradicionalna bo?i?na glavna jed so cappelletti , majhni ravioli, napolnjeni z mesom v pi??an?ji juhi ali z belo smetanovo omako, po mo?nosti s tartufi . Posebna predjed je pasticcio di maccheroni , testenica z makaroni v omaki be?amel, oblo?eni z jur?ki , in ragu na bolonjski na?in. Za bo?i? je predjed salama da sugo , eno leto stara salama iz svinjskega mesa, zna?ilnega za okolico Ferrare, za?imb in rde?ega vina. Morski sade?i so pomemben del mestne tradicije zaradi bli?ine morja, ?e posebno cenjena je zalivska ali zamrznjena jegulja iz delte reke Pad. V ferrarski kuhinji je tudi salama ko?er, narejena iz gosjega mesa v ko?i gosjega vratu. Tradicionalni bo?i?ni sladici sta ?okoladna pita, pampepato , in zuppa inglese . Aluvialna ravnina, ki jo je ustvarila reka Pad, ni idealna za vino; pomembna izjema je vino z geografskim poreklom bosco eliceo, izdelano iz grozdja, gojenega na pe??eni obali. Tipi?en kruh, imenovan coppia ferrarese , je dobil oznako PGS (za??iteno geografsko poreklo ? Protected Geographical Status )

Mednarodne povezave [ uredi | uredi kodo ]

Ferrara je pobratena z mesti:

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Ferrara

Wikipotovanje vsebuje popotni?ki vodnik, ki se nana?a na: Ferrara

• Official Tourism Office Site - in six languages
• Uradno spletno mesto
• Search engine and index of websites related to Ferrara Arhivirano 2005-02-06 na Wayback Machine .
• The Comunale Theatre
• Ferrara Balloons Festival - the biggest Hot Air Balloons Fiesta in Italy
• Ferrara Under the Stars - The most important Italian summer music festival
• Ferrara Buskers' Festival
• Palazzo dei Diamanti - Ferrara National Museum of Art
• The University of Ferrara
• Local Newspaper