한국   대만   중국   일본 
Daniel Kahneman - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Daniel Kahneman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Daniel Kahneman
Portret
Rojstvo 5. marec 1934 ( {{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [2] [3]
Tel Aviv , Izrael
Smrt 27. marec 2024 ( {{padleft:2024|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:27|2|0}} ) [4] (90 let)
Manhattan [5]
Bivali??e Zdru?ene dr?ave Amerike
Narodnost ameri?ka, izraelska
Podro?ja psihologija , ekonomija
Ustanove Univerza Princeton , (1993?)


Univerza Berkeley , Kalifornija, (1986?93)
Univerza British Columbia , (1978?86)
Center za napredne ?tudije vedenjskih znanosti , (1972?73)

Hebrejska univerza v Jeruzalemu , (1961?77)
Alma mater Univerza Kalifornije, Berkeley doktorat, 1961
Hebrejska univerza, Jeruzalem diploma, 1954
Mentor doktorske
disertacije 		Susan M. Ervin-Tripp
Poznan po kognitivne pristranosti
vedenjska ekonomija
teorija obetov
Pomembne nagrade APA Nagrada za ?ivljenjske dose?ke (2007)
Nobelova nagrada za ekonomijo (2002)
Nagrada Grawemeyer, univerza Lousville (2003)
Zakonec Anna Treisman
Spletna stran
kahneman.scholar.princeton.edu

Daniel Kahneman ( hebrejsko ????? ????? ), izraelsko - ameri?ki psiholog , * 5. marec 1934 , Tel Aviv , Izrael , † 27. marec 2024 .

Skupaj z Amosem Tverskyjem in drugimi je opredelil spoznavno podlago za pogoste ?love?ke napake, ki nastanejo kot posledica hevristik in pristranskosti (Kahneman in Tversky, 1973; Kahneman, Slovic in Tversky, 1982; Tversky in Kahneman, 1974), prav tako je razvil teorijo obetov (Kahneman in Tversky, 1979). Leta 2002 je dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo . [6] Trenutno je zaslu?ni profesor psihologije in javnih zadev na ?oli Woodrowa Wilsona univerze Princeton . Prav tako je eden izmed ustanoviteljev podjetja The Greatest Good .  [7]

Biografija [ uredi | uredi kodo ]

Rojen je bil v Tel Avivu , medtem ko je njegova bila njegova mati na obisku pri raz?irjeni dru?ini. Sicer so z dru?ino ?iveli v Parizu , saj so bili njegovi star?i litvanski judje, ki so imigrirali v Francijo v 1920-ih. Kljub star?evski ljubezni do francoskih stvari in prijateljev, ki so si jih pridobili v Parizu,  se v Franciji niso nikdar po?utili povsem varno. [6] Ko so Francijo leta 1940 okupirali Nemci, so bili Kahneman in njegova dru?ina v Parizu. Pravi, da je takrat narisal tudi svoj prvi graf; leta 1941 je narisal premo?enje dru?ine kot funkcijo ?asa, ki je postala negativna, ko se je za?ela nem?ka okupacija. Njegov o?e je bil izbran za koncentracijsko tabori??e v prvem ve?jem zbiranju francoskih judov, vendar je bil izpu??en po ?estih tednih zaradi intervencije njegovega delodajalca. Dru?ina je be?ala skozi celotno vojno. Vsi, razen Kahnemanovega o?eta, ki je umrl za sladkorno boleznijo leta 1944, so med vojno ostali ?ivi. Leta 1948 so se z dru?ino preselili v Palestino , tik preden se je osnoval Izrael. [6]

Kahneman je leta 1954 diplomiral iz psihologije in matematike na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu . Po diplomi je nekaj ?asa delal v izraelski vojski , kjer je moral ocenjevati kandidate za oficirsko ?olo in razvijati teste ter razli?ne vpra?alnike v ta namen. Leta 1958 je nadaljeval svoj ?tudij v Zdru?enih dr?avah. Doktorsko disertacijo je zagovarjal na Univerzi Kalifornije, Berkeley. [6]

Poro?en je z Anne Treisman , ki je prav tako profesorica na univerzi Princeton.  [6]

Akademska kariera [ uredi | uredi kodo ]

Kognitivna psihologija [ uredi | uredi kodo ]

Svojo akademsko kariero je za?el kot predavatelj psihologije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu leta 1961. Leta 1966 je napredoval v rednega profesorja. V zgodnjih delih se je osredoto?al predvsem na vidno zaznavanje in pozornost. Njegova prva objava v reviji Science je nosila naslov ≫Pupil Diameter and Load on Memory≪ (Kahneman in Beatty, 1966). V tem obdobju je bil gostujo?i profesor na univerzi v Michiganu (1965-66) in enoti za aplikativno psiholo?ko raziskovanje na Cambridgeu (1968/69, poletja). Bil je tudi sodelavec na Centru za kognitivne ?tudije in predavatelj za psihologijo na univerzi Harvard leta 1966/67. [6]

Presojanje in odlo?anje [ uredi | uredi kodo ]

To obdobje zaznamuje Kahnemanovo dolgoro?no sodelovanje z Amosem Tverskyjem. Skupaj sta izdala serijo izvirnih ?lankov na podro?ju presojanja in odlo?anja. Leta 1979 je bila iz teh ?lankov razvita teorija obetov (Kahneman in Tversky, 1979). Za to teorijo je bil Kahneman nagrajen z Nobelovo nagrado za ekonomijo leta 2002. [6] V svoji Nobelovi biografiji Kahneman navaja, da se je njegovo sodelovanje s Tverskyjem za?elo, ko je Kahneman povabil Tverskyja, da predava kot gost na enem izmed njegovim seminarjev na Hebrejski univerzi leta 1968 ali 1969. Njun prvi skupni ?lanek z naslovom ≫Belief in the Law of Small Numbers≪ je bil objavljen leta 1971 (Tversky in Kahneman, 1971). Med letoma 1971 in 1979 sta objavila ?e ?est drugih ?lankov v znanstvenih revijah. Poleg teorije obetov je bil najbolj pomemben ?lanek ≫Judgment Under Uncertainty: Heuristics and Biases≪ (Tversky in Kahneman, 1974), ki je bil objavljen v znanstveni reviji Science in je vnesel idejo sidranja. [6] Kahneman je zapustil Hebrejsko univerzo in je leta 1978 zavzel polo?aj na univerzi British Columbia . To ni vplivalo na njuno sodelovanje s Tverskyjem, saj je ta istega leta za?el delati na univerzi Stanford .  [6]

Vedenjska ekonomija [ uredi | uredi kodo ]

Kahneman in Tversky sta bila med letoma 1977 in 1978 sodelavca na Centru za napredne ?tudije vedenjskih znanosti na univerzi Stanford. Istega leta je bil ekonomist Richard Thaler gostujo?i profesor Stanfordove veje Nacionalnega biroja ekonomskega raziskovanja. Kahneman pravi, da sta kmalu postala prijatelja in da sta od takrat imela velik vpliv na razmi?ljanje drugega. Leta 1980 je Thaler, na podlagi teorije obetov Kahnemana in Tverskyja, izdal ≫Toward a Positive Theory of Consumer Choice≪, ?lanek, ki ga je Kahneman oklical kot temeljni tekst vedenjske ekonomije . [6]

Hedonisti?na psihologija [ uredi | uredi kodo ]

V 90-ih letih se je Kahneman za?el osredoto?ati na hedonisti?no psihologijo. To podro?je je zelo povezano z gibanjem pozitivne psihologije , ki je v tistih ?asih za?ela pridobivati na popularnosti. Glede hedonisti?ne psihologije Kahneman in njegovi kolegi pravijo: [6]

"Hedonisti?na psihologija… je preu?evanje tistega, kar naredi na?e izku?nje prijetne ali neprijetne. Ukvarja se z ob?utji u?itka in bole?ine, interesov in dolgo?asja, radosti in ?alosti, zadovoljstva in nezadovoljstva. Prav tako se ukvarja s celim razponom okoli??in, od biolo?kih do dru?benih, ki spremljajo trpljenje in u?ivanje."


Izvor Kahnemanovega raziskovalnega dela na tem podro?ju je bil verjetno v njegovih delih, ki so se osredoto?ala na ekonomski pojem koristnosti . Po letu 1989 je za?el objavljati ?lanke o koristnosti in psihologiji koristnosti (npr. Kahneman in Snell, 1990; Kahneman in Thaler, 1991; Kahneman in Varey, 1991). Leta 1992 sta Kahneman in Varey predstavila metodo vrednotenja trenutkov in epizod kot na?in zajemanja ≫izku?enj skozi ?as≪. Medtem ko je Kahneman ?e vedno raziskoval odlo?anje (npr. Kahneman in Snell, 1990; Kahneman in Lovallo, 1993), se je vse bolj za?el osredoto?ati na hedonisti?no psihologijo , saj se je ?tevilo objav (npr. Fredrickson in Kahneman, 1993; Kahneman, Fredrickson, Schreiber in Redelemeier, 1993; Kahneman, Wakker in Sarin, 1997; Redelmeier in Kahneman, 1996), na tem podro?ju pove?alo. Vrhunec tega sodelovanja je bilo poglavje, katerega so-urednik je bil skupaj z Edom Dienerjem in Norbertom Schwarzom , strokovnjakoma za afekt in blagostanje. [6] Skupaj z Davidom Schkadejem sta razvila pojem iluzije osredoto?anja (Kahneman in Schkade, 1998; Kahneman, Krueger, Schkade, Schwarz in Stone, 2006), da sta lahko deloma razlo?ila napake, ki jih ljudje delajo, ko ocenjujejo u?inke razli?nih spremenljivk na sre?o v njihovi prihodnosti. U?inek se pojavi, ko ljudje ocenjujejo u?inek dolo?ene specifi?ne spremenljivke na njihovo sre?o. Najve?krat pretiravajo s pomembnostjo omenjene spremenljivke, medtem ko spregledajo ?tevilne druge spremenljivke, ki bi v ve?ini primerov imeli ve?ji vpliv. [6]

Pou?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Kahneman je trenutno vi?ji profesor in zaslu?ni ?lan fakultete Oddelka za psihologijo na univerzi Princeton in ?oli za javne in mednarodne zadeve Woodrow Wilson. Prav tako je sodelavec na Hebrejski univerzi in vi?ji raziskovalec v podjetju Gallup . [8]

Osebno [ uredi | uredi kodo ]

Poro?en je z Anne Treisman , nagrajeno kognitivno psihologinjo. Med poletjem ?ivita v Kaliforniji . [9]

Pomembni prispevki [ uredi | uredi kodo ]

Sidranje [ uredi | uredi kodo ]

Sidranje je vrsta kognitivne pristranskosti, ki opisuje ?love?ko naravnanost, da se preve? zana?amo na prvi del informacij, ki so nam ponujene (ti. sidra), ko se odlo?amo. Med odlo?anjem se sidranje zgodi, ko posamezniki uporabijo prvotni del informacije, da naredijo nadaljnje odlo?itve. Ko si ustvarimo neko sidro, se nadaljnje odlo?itve naredijo tako, da se pri njih zgolj nekoliko odstranimo od prvotnega sidra. Obstaja tudi pristranskost, da nove informacije interpretiramo okoli prvotnega sidra. Primer tega je prvotna cena avtomobila pri prodaji. Ta postane standard za nadaljnji potek prodaje, tako da se nadaljnje ni?je cene zdijo sprejemljive, ?eprav so vi?je od dejanske vrednosti avtomobila. [10]

Teorija obetov [ uredi | uredi kodo ]

Teorija obetov je teorija vedenjske ekonomije , ki opisuje kako se ljudje odlo?ajo med razli?nimi verjetnostnimi alternativami, kjer so verjetnosti izidov znane. Teorija predvideva, da se ljudje odlo?ajo glede na potencialno izgubo in dobi?ek, namesto na kon?ni izid in da ljudje te izgube ali dobi?ke vrednotijo s pomo?jo hevristik . Model je opisnega zna?aja. Namre?, posku?a modelirati vedenje v resni?nem ?ivljenju, namesto, da bi upo?teval zgolj optimalne odlo?itve.  [11]

Zmota povezovanja [ uredi | uredi kodo ]

Zmota povezovanja je formalna zmota, ki se zgodi, ko predvidevamo, da so dolo?eni pogoji bolj verjetni kot drugi. Najbolj pogosto citiran in znan primer sta opisala Amos Tversky in Daniel Kahneman . [12]

"Linda je stara 31 let, je samska, odprta in zelo bistra. Diplomirala je iz filozofije. Kot ?tudentko jo je zelo skrbela diskriminacija in dru?bena pravi?nost. Prav tako je sodelovala v protijedrih demonstracijah."

Kaj je bolj verjetno?

1.     Linda je blagajnik
2.     Linda je blagajnik in je aktivna v feministi?nem gibanju


Ve?ina vpra?anih se odlo?i za drugo mo?nost. Kljub temu, da je verjetnost, da bi se oba dogodka zgodila skupaj, manj?a ali enaka verjetnosti, da bi se zgodil eden izmed dogodkov posamezno.  [13]

Zamenjava pripisovanja [ uredi | uredi kodo ]

Zamenjava pripisovanja je psiholo?ki proces, za katerega menijo, da predhodi ?tevilnim kognitivnim pristranskostim in zaznavnim iluzijam. Zgodi se, ko se mora posameznik odlo?iti o ciljni lastnosti, ki je ra?unsko zahtevna. To lastnost zamenja z la?je izra?unljivo hevristi?no lastnostjo. Ta zamenjava naj bi se zgodila na nivoju intuitivnega odlo?anja in ne na nivoju samozavednega refleksivnega sistema. Zaradi tega procesa lahko nekdo, ko mora odgovoriti na te?ko vpra?anje, odgovori na vpra?anje, ki je povezano z omenjenim, vendar ni isto. To stori, brez da bi se sploh zavedal, da se je zamenjava zgodila. To razlo?i zakaj se posamezniki ne zavedajo lastnih pristranskosti in zakaj se pristranskosti ohranjajo, tudi ko se jih posameznik za?ne zavedati. Prav tako razlo?i zakaj pri ?love?kih odlo?itvah redko pride do regresije k aritmeti?ni sredini. [14]

Hevristika dostopnosti [ uredi | uredi kodo ]

Hevristika dostopnosti je du?evna bli?njica, ki se naslanja na neposredne primere, ki se jih posameznik spomni. Hevristika dostopnosti je osnovana na principu tega, da so tiste stvari, ki jih lahko prikli?emo neposredno v spomin, verjetno tudi bolj pomembne. Iz tega razloga ljudje bolj obte?ijo zadnje informacije, ki jih dobijo in svoja mnenja naslanjajo s pozitivno pristranostjo do zadnjih novic.  [15]

Zmota verjetnosti osnovne stopnje [ uredi | uredi kodo ]

Zmota verjetnosti osnovne stopnje , poznana tudi kot zanemarjanje verjetnosti osnovne stopnje ali pristranost verjetnosti osnovne stopnje, je napaka v razmi?ljanju. ?e nam je predstavljena podobna informacija osnovne stopnje dolo?ene verjetnosti (npr. generi?na, splo?na informacija) in specifi?na informacija (informacija, ki se nana?a na dolo?eno zadevo), bomo z ve?jo verjetnostjo ignorirali prvo in se osredoto?ili na slednjo. [16]

Primer: Janez je mo?ki, ki nosi obla?ila, ki spominjajo na gotski stil, ima dolge lase in poslu?a metalsko glasbo. Kako verjetno je, da bo Janez kristjan in kako verjetno je, da bo satanist?

?e ljudem postavimo to vpra?anje, bi verjetno podcenili verjetnost, da bo kristjan in precenili vrednost, da bo satanist, glede na to, da je kristjanov pribli?no dve milijardi, medtem ko je satanistov nekaj tiso? na svetu. [17]

Pravilo vrhunskega konca [ uredi | uredi kodo ]

Pravilo vrhunskega konca je teorija, ki opisuje, kako ljudje ocenjujemo pretekla hedonisti?na do?ivetja. Ta hevristi?ni proces vodi ljudi k ocenjevanju preteklih izku?enj preko njihovega najbolj intenzivnega dogodka in konca same izku?nje, namesto celote ali povpre?ja vseh trenutkov dolo?ene izku?nje. Zgodi se ne glede na to, ?e je bil vrhunec pozitiven ali negativen, in ne glede na to, koliko ?asa je izku?nja trajala. [18]

Na?rtovalna zmota [ uredi | uredi kodo ]

Na?rtovalna zmota je tendenca ljudi in organizacij, da podcenjujejo koliko ?asa bodo rabili, da dokon?ajo neko opravilo, tudi ?e imajo izku?nje s podobnimi opravili iz preteklosti. [19] U?inek te tendence se je pokazal na ?irokem spektru opravil. Med njih spadajo ocenjevanje ?asa ?olskega dela, programiranja, delanja origamijev in izpolnjevanje obrazcev za davke.  [20]

Hevristika simulacije [ uredi | uredi kodo ]

Hevristika simulacije je psiholo?ka hevristika , oz. du?evna strategija poenostavljanja. Glede na hevristiko simulacije se ljudje odlo?ajo o verjetnosti dogodka na podlagi tega, kako lahko si je nek dogodek zami?ljati. Deloma zaradi tega ljudje do?ivljajo ve? ob?alovanja nad dolo?enim izidom, ki si ga la?je zamislijo.  [21]

Pristranskost statusa quo [ uredi | uredi kodo ]

Pristranskost statusa quo je kognitivna pristranskost, gre za preferenco po stanju, kot je trenutno. Trenutni status quo je vzet kot referen?na to?ka in vsaka spremembe od te to?ke je zaznana kot izguba. [22]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Vedenjska ekonomija

Odlo?anje

Kognitivna psihologija

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ SNAC ? 2010.
  2. ↑ Encyclopædia Britannica
  3. ↑ Munzinger Personen
  4. ↑ Daniel Kahneman, Nobel laureate who upended economics, dies at 90 ? The Washington Post .
  5. ↑ https://www.timesofisrael.com/nobel-prize-winning-economist-daniel-kahneman-who-upended-field-dies-at-90
  6. ↑ 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 6,11 6,12 Kahneman, Daniel (2002). "Autobiography". nobelprize.org. Pridobljeno 25.3. 2014
  7. ↑ "Daniel Kahneman, Ph.D.". The Gallup Organization. 2012. Pridobljeno 25.4. 2014
  8. ↑ "Daniel Kahneman, Ph.D.". The Gallup Organization. 2012. Priobljeno 25.3. 2014.
  9. ↑ "How You Really Make Decisions".  Horizon . Series 2013-2014. Epizoda 9. BBC Two. Pridobljeno 2014-02-26. "I live in Berkeley during summers and I walk a lot."
  10. ↑ Tversky, A. & Kahneman, D. (1974). "Judgment under uncertainty: Heuristics and biases".  Science , 185, 1124?1130.
  11. ↑ Eldar Shafir and Robyn A. LeBoeuf (February 2002). "Rationality".  Annual Review of Psychology   53 : 491-517. doi:10.1146/annurev.psych.53.100901.135213.  PMID 11752494 . Pridobljeno 1.4.2014
  12. ↑ Tversky, A. and Kahneman, D. (1982) "Judgments of and by representativeness". In D. Kahneman, P. Slovic & A. Tversky (Eds.), Judgment under uncertainty: Heuristics and biases . Cambridge, UK: Cambridge University Press.
  13. ↑ Tversky, A. and Kahneman, D. (October 1983)."Extension versus intuitive reasoning: The conjunction fallacy in probability judgment".  Psychological Review   90  (4): 293?315.doi:10.1037/0033-295X.90.4.293.
  14. ↑ Kahneman, Daniel; Shane Frederick (2002). "Representativeness Revisited: Attribute Substitution in Intuitive Judgment". In Thomas Gilovich, Dale Griffin, Daniel Kahneman.  Heuristics and Biases: The Psychology of Intuitive Judgment . Cambridge: Cambridge University Press. pp. 49?81. ISBN 978-0-521-79679-8 . OCLC 47364085.
  15. ↑ http://www.investopedia.com/university/behavioral_finance/Phung [ mrtva povezava ] , Albert. "Behavioral Finance: Key Concept- Overreaction and Availability Bias". Investopedia. February 25, 2009. p.10. December 1, 2013.
  16. ↑ "Logical Fallacy: The Base Rate Fallacy". Fallacyfiles.org.
  17. ↑ B.A. Robinson (March 2006). "Religious Satanism, 16th century Satanism, Satanic Dabbling, etc". Ontario Consultants on Religious Tolerance. Retrieved March 24, 2013.
  18. ↑ Fredrickson, B. L. in Kahneman, D. (1993). Duration neglect in retrospective evaluations of affective episodes. Journal of Personality and Social Psychology, 65(1), 45-55. doi: 10.1037//0022-3514.65.1.45
  19. ↑ Pezzo, Mark V.; Litman, Jordan A.; Pezzo, Stephanie P. (2006). "On the distinction between yuppies and hippies: Individual differences in prediction biases for planning future tasks".  Personality and Individual Differences   41  (7): 1359?1371.doi:10.1016/j.paid.2006.03.029. ISSN 0191-8869.
  20. ↑ Kahneman, Daniel; Tversky, Amos (1979). "Intuitive prediction: biases and corrective procedures".  TIMS Studies in Management Science   12 : 313?327.
  21. ↑ Gilovich, Thomas; Griffin, Dale W.; Kahneman, Daniel (2002).  Heuristics and biases: the psychology of intuitive judgement . Cambridge University Press. pp. 374?75.  ISBN 978-0-521-79679-8 .
  22. ↑ Kahneman, D.; Knetsch, J. L.; Thaler, R. H. (1991). "Anomalies: The Endowment Effect, Loss Aversion, and Status Quo Bias". Journal of Economic Perspectives 5 (1): 193?206.

Nadaljnje branje [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Daniel_Kahneman&oldid=6196047 ≪