Bizeljsko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bizeljsko
naselje
Bizeljsko se nahaja v Slovenija
Bizeljsko
Bizeljsko
Geografski polo?aj v Sloveniji
Koordinati : 46°0′56.9″N 15°41′24.98″E  /  46.015806°N 15.6902722°E  / 46.015806; 15.6902722
Dr?ava Zastava Slovenije  Slovenija
Tradicionalna pokrajina ?tajerska
Statisti?na regija Posavska
Ob?ina Bre?ice
Povr?ina
 ? Skupno 10,271 km 2
Nadm. vi?ina
177,9  m
Prebivalstvo
  (2020) [2]
 ? Skupno 662
 ? Gostota 64 preb./km 2
Demonim Bizelanc / Bizelanka
?asovni pas UTC+1 (CET)
Po?tna ?tevilka
8259 Bizeljsko
Omre?na skupina 07
Avtomobilska oznaka KK
Spletna stran www.bizeljsko.si
Bizeljsko - Va?ko jedro
Lega Ob?ina Bre?ice
RKD ?t. 10538 ( opis enote ) [3]
Podru?ni?na cerkev sv. Vida na Jan?evem vrhu, obdana z vinogradi
Najmanj?i hram?ek v Sloveniji stoji v zaselku Bo?t

Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje va?kega zna?aja v Ob?ini Bre?ice , ob meji s Hrva?ko , hkrati pa po povr?ini tudi najve?je naselje v ob?ini.

Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljanci/-ke. [4]

Opis naselja [ uredi | uredi kodo ]

Obmejno razvle?eno naselje sestavljajo do leta 1957 samostojni vasi Spodnja in Zgornja Su?ica ter manj?i zaselki Gradi??e, ?upljek, Nimnik, Bor?t, Sv. Vid, Jane?eva Gorca in Vrhovnica, vsi na razgibanem vinorodnem Bizeljskem gri?evju med potokom Dramljo in Bizeljskim potokom, ki sta desna pritoka reke Sotle .
Sredi??e naselja je v vzhodnem delu, pod osamelcem imenovanem Hrib?ek (201 m n.m. ) nad ravnico ob reki Sotli, na katerem stoji baro?na ?upnijska cerkev sv. Lovrenca. [4] Naselje je agrarnega zna?aja, novogradnje so predvsem ob cesti Bre?ice ? Bistrica ob Sotli . [4] Na razglednem Jan?evem vrhu (358 m.n.m. ) stoji podru?ni?na cerkev sv. Vida.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prazgodovina, Kelti in Rimljani [ uredi | uredi kodo ]

Ugodne naravne danosti so omogo?ile zgodnjo poselitev Bizeljskega. ?ir?e obmo?je je bilo poseljeno ?e prazgodovini, o ?emer pri?ajo mnoga arheolo?ka najdi??a na Kun?perku in nad Ore?jem , Cerkev sv. Marjete , Ka?tel, Stra?a idr. Prav tako so iz prazgodovinskega obdobja hal?tatske kulture v Vitni vasi najdeni okrasni obeski. Z vzhoda so se na obmo?ju dana?nje Slovenije naselili Kelti , prvo prazgodovinsko ljudstvo, ki je znano po lastnem imenu. O njihovi poselitvi pri?ajo arheolo?ke najdbe na hribu Svete Marjete. Skupino, ki je prebivala tudi na obmo?ju Obsotelja, anti?ni viri imenujejo Tavriski. [5] ?ir?e obmo?je Bizeljskega je predstavljalo del Nori?kega kraljestva , [6] [7] ki je bil rimski dr?avi miroljubno priklju?en okoli leta 15 pr. n. ?t. Kaj je bilo zatem s keltskimi prebivalci na Bizeljskem, lahko le ugibamo, ker ni o tem ohranjenih pisnih in ne materialnih virov. Obmo?je Bizeljskega je ?e v rimskih ?asih imelo pomembno obmejno lego, saj je po Sotli potekala meja med rimskima provincama Norik in Panonija . Tedaj je ob reki potekala prometna in trgovska pot, ki je povezovala pomembno rimsko pristani??e Neviodunum ( Drnovo ) in mesto Poetovio ( Ptuj ). Ob Sotli je ?e v 3. ali 4. stoletju na lokaciji z razli?nimi imeni ≫Trojna, Trojno mesto, Stare ?ance≪ stala rimska vila rustica , velika poljedelska kmetija, kjer so med izkopavanji v letih 1938 in 1939 na?li ostanke stavb, rimskih opek in tubulov (centralne kurjave), odvodni kanal (t.i. Cloaca Maxima), ki je odplake odvajal v reko Sotlo, ostanke fresk, mozai?ni tlak, latinske napise in dva kamnita leva... [8]

Selitve narodov [ uredi | uredi kodo ]

V 3. in 4. stoletju so ?ez Evropo proti zahodu potekale zelo intenzivne selitve razli?nih ljudstev, npr. Hunov , Gotov , Langobardov in kasneje Slovanov .

Slovanska naselitev [ uredi | uredi kodo ]

V 7. in v 8. stoletju so se tudi v tem delu dana?nje Slovenije pri?eli naseljevati Slovani , ki so zasedli celotno zgornje Posavje in zgornje Podravje, vendar so v Obsotelju iz varnostnih razlogov sprva poselili bolj gri?evnate in hribovite predele. Po izgubi slovanske oz. karantanske samostojnosti je ozemlje pre?lo pod frankovsko oblast velikega Rimsko-nem?kega cesarstva . [9]

Srednji vek [ uredi | uredi kodo ]

Ker je pretila neprestana nevarnost mad?arskih vpadov, se je na reki Sotli utrdila vzhodna meja cesarstva. Svetorimski vladarji so velika posestva podarjali njim zvestim fevdalcem in s tem sku?ali dodatno zavarovati mejo. Tako je leta 1016 cesar Henrik II. daroval trideset krajevnih hub (kmetij) med Savo, Savinjo in Sotlo v Savinjski marki savinjskemu grofu Viljemu Brezesel?kemu. Leta 1043 (ali 1042) je ?ena grofa Viljema Hema Brezesel?ka ( Ema Kr?ka ) iz velike pobo?nosti svoje posesti zapustila oz. podarila ?enskemu benediktinskemu samostanu, ki ga je ustanovila v Krki na Koro?kem . Ko je leta 1071, sto let po razglasitvi Vojvodine Koro?ke (976), salzbur?ki nad?kof ustanovil svojo sufragansko Kr?ko ?kofijo (Koro?ko ?kofijo), so poprej samostanske posesti na obmo?ju dana?njega Bizeljskega pre?le pod oblast kr?kih ?kofov. Za obmo?je Bizeljskega se je v poznem srednjem veku pri?elo uporabljati nem?ko ime Wisell. [10] Dana?nji grad Bizeljsko je bil najverjetneje zgrajen sredi 13. stoletja. [10] Prebivalstvo je v poznem srednjem veku trpelo zaradi pogostih tur?kih vpadov , leta 1475 se v pisnih virih omenja eden ve?jih spopadov med ?tajersko in kranjsko vojsko ter otomanskimi ?etami pri Bizeljskem. [11]

Novi vek [ uredi | uredi kodo ]

V 16. stoletju sta tudi obmo?je Bizeljskega zajela dva kme?ka upora, in sicer leta 1515 vseslovenski kme?ki upor, ter leta 1573 Hrva?ko-slovenski kme?ki upor , med katerim so uporniki zavzeli tudi grad Bizeljsko. [11] Leta 1532 je kr?ki ?kof bizeljsko gospo??ino podelil v najem Hansu Tattenbachu, njegovi dedi?i pa so jo do leta 1608 pridobili v trajno last.

Grof Ivan Erazem Tattenbach (verjetno vnuk ?ige Tattenbacha), se je leta 1658 poro?il z Ano Terezijo Fogacz. Postal je avstrijski dvorni svetovalec. Dve leti po poroki se je seznanil in zaljubil v Ano Katarino Zrinjsko. Prijateljevanje s hrva?kimi plemi?i Zrinjskimi in Frankopani je privedlo do njegovega sodelovanja v zaroti proti cesarju in ogrskemu kralju Leopoldu I. v kateri se je priklju?il Ferencu Nadady, Petru Zrinjskemu in Franju Krstu Frankopanu , ter leta 1668 podpisal prisego o sodelovanju. Priprave na zaroto so trajale skoraj tri leta, medtem pa so na Dunaju ?e izvedeli za zarotnike. Ko je Ivan Erazem Tattenbach pri?el v Gradec , so ga tam 21. marca 1670 aretirali. Zrinjski in Frankopan sta spoznala, da bo upor propadel, zato sta se sama javila na Dunaju, kjer so ju zaprli in 30. aprila 1671 v Dunajskem Novem mestu usmrtili. V ?asu preiskave je Tattenbacha 18-?lanski tajni svet, sestavljen iz plemi?ev, spoznal za krivega veleizdaje in je 26. novembra 1671 razglasil razsodbo. ?e ne 37 let starega Ivana Erazma Tattenbacha so 1. decembra 1671 obglavili na trgu pred mestno hi?o v Gradcu .

Po njegovi usmrtitvi so lastniki bizeljske posesti postali Habsbur?ani , za njimi pa so lastniki bili Wildensteini, Dietrichsteini in druge plemi?ke rodbine. [12] Po odpravi fevdalizma leta 1848 se je podro?je Bizeljskega v gospodarskem smislu vse bolj povezovalo z Bre?icami , pa tudi z Zagrebom .

19. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Anton Martin Slom?ek
Bla?eni Anton Martin Slom?ek je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan za?el svojo duhovni?ko slu?bo. [13]

Knez Weriand Alois Windischgratz (* 1790 † 1867), je po o?etu Josephu Niklasu podedoval posestva v Spodnji Avstriji, dve posestvi blizu Prage in gospostvo Senftenberg na Moravskem [14] , ki pa jih je prodal in sredi 19. stol. nakupil na Slovenskem (?tajerskem in Kranjskem) posestva z gradovi vred, mdr. tudi grad Bizeljsko in grad Podsreda . [15]

Ugodne naravne danosti so omogo?ale razvoj vinogradni?tva na Bizeljskem, ki je bil glavni vir pre?ivetja in je svoj vrh dosegel sredi 19. stoletja, zatem pa se je leta 1848 prvi? pojavila bolezen oidij , leta 1878 pa peronospora . V letih 1880-1884 je (podobno kot drugod na ?tajerskem) trtna u? uni?ila ve?ino vinogradov, od katerih so bili odvisni doma?ini. [12] Ker je kmetom tako izostal glavni finan?ni dohodek, so bili ?tevilni prisiljeni prodati svoje kmetije in se izseliti v prekomorske de?ele.

Med glavnimi ukrepi se je poleg ugodnih posojil in novih postopkov ureditve vinogradov (rigolanje, gradnja teras), pri?elo cepljenje vinskih trt na uvo?ene ameri?ke podlage. Z namenom pospre?evanja napredka vinogradni?tva je bilo leta 1890 ustanovljeno Bizeljsko vinogradni?ko dru?tvo, ki je skrbelo tudi za izobra?evanje vinogradnikov in vinarjev.

20. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Prva in druga svetovna vojna
Prva svetovna vojna Bizeljskega ni zajela neposredno, vendar je bilo zaradi pomanjkanja mo?ke delovne sile spet prizadeto vinogradni?tvo. V ?upnijski kroniki je zapisano, da je bilo na Bizeljskem v vojsko vpoklicanih 875 vojakov, od katerih se jih 117 iz bojev ni vrnilo.

V obdobju med obema vojnama vinogradni?tvo ni bilo ve? poglavitni vir pre?ivljanja, doma?ini so postali tudi poljedelci in sadjarji, nekateri so opravljali razli?ne obrti, kot so kolarstvo, kova?tvo, tesarstvo in krovstvo, ?evljarstvo, kopanje vodnjakov... Ljudje so odhajali tudi na sezonska dela, kot je obiranje hmelja v Savinjsko dolino .

Med drugo svetovno vojno je nem?ki okupator (v letih 1941 in 1942) kar 3011 prebivalcev po popisu v zbirnem tabori??u na gradu Rajhenburg izgnal v Nem?ijo , na njihove domove pa naselil nem?ko govore?e priseljence, najve? iz Ko?evskega in Besarabije . Ko?evarji, prej navajeni samo dela v gozdu, niso znali obdelovati bizeljskih vinogradov, v katerih so zato povzro?ili precej ?kode. Ob koncu vojne so se skupaj z nem?ko vojsko umaknili v Avstrijo . [16] Po koncu vojne so izgnance v domovino za?eli po?iljati zavezniki, vra?ali so se na oropane in opusto?ene domove.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Med ?tevilnimi vinogradi na nizkih prisojnih legah gri?ev vinorodnega obmo?ja so posamezne samotne kmetije. Glavna kmetijski panogi sta namre? vinogradni?tvo in z njim povezano vinarstvo , tu je tudi velika vinska klet. ?edalje pomembnej?i postaja vinski turizem in z njim povezana ponudba z nastanitvijo na kmetijah.

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Etni?na sestava 1991:

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Znani bizelanci in bizelanke [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Po povr?ini najve?ja naselja v statisti?nih regijah≪ . Statisti?ni urad Republike Slovenije . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. marca 2016 . Pridobljeno 24. marca 2016 .
  2. ↑ ≫Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023≪ . Statisti?ni urad Republike Slovenije . 7. junij 2023 . Pridobljeno 5. aprila 2024 .
  3. ↑ ≫Opis enote nepremi?ne kulturne dedi??ine, eviden?na ?tevilka 10538≪ . Pregledovalnik Registra kulturne dedi??ine (Zakon o varstvu kulturne dedi??ine, Uradni list RS, ?t. 16/2008) . Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 ?erne 1996 , str. 57.
  5. ↑ Titl Julij (2005). Kelti in Slovenci. Ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem . Zveza zgodovinskih dru?tev Slovenije, Ljubljana.
  6. ↑ G. Dobesch (1993). Die Kelten in Osterreich nach den altesten Berichten der Antike: das norische Konigreich und seine Beziehungen zu Rom im 2. Jahrhundert v. Chr. . COBISS   36403968 .
  7. ↑ Studien zu den Militargrenzen Roms:Die Okkupation des Regnum Noricum durch Rom . 1986. str. 308?315. COBISS   2890848 .
  8. ↑ Kemperl & ?ekoranja 2007 , str. 8.
  9. ↑ Kemperl, Metoda; ?ekoranja, Nata?a; Leskovar, Vlado (2007). Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici ?upnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne ?upnije . str. 9. COBISS   234350848 . {{ navedi knjigo }} : Vzdr?evanje CS1: ve? imen: seznam avtorjev ( povezava )
  10. ↑ 10,0 10,1 Kemperl & ?ekoranja 2007 , str. 9.
  11. ↑ 11,0 11,1 Kemperl & ?ekoranja 2007 , str. 10.
  12. ↑ 12,0 12,1 Kemperl & ?ekoranja 2007 , str. 11.
  13. ↑ Kemperl & ?ekoranja 2007 , str. 29.
  14. ↑ dr. Windisch-Graetz Hugo. Unsere Familiegeschichte . dr. Hugo Windisch-Graetz. str. 118?120.
  15. ↑ ?igon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi . Mali d.o.o. str. 97. COBISS   52410112 .
  16. ↑ Kemperl & ?ekoranja 2007 , str. 12,13.
  17. ↑ Inventar najpomembnej?e naravne dedi??ine Slovenije (Bizeljsko - gnezdi??e ?ebelarja), Ljubljana, 1991.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Kru?i?, Marjan (2009). Slovenija: turisti?ni vodnik . Zalo?ba Mladinska knjiga. COBISS   244517632 . ISBN   978-961-01-0690-6 .
  • Kemperl, Metoda; ?ekoranja, Nata?a; Leskovar, Vlado (2007). Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici ?upnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne ?upnije . ?upnijski urad Bizeljsko. COBISS   234350848 . {{ navedi knjigo }} : Vzdr?evanje CS1: ve? imen: seznam avtorjev ( povezava )
  • ?erne, Andrej (1996). Priro?ni krajevni leksikon Slovenije . DZS d.d., Ljubljana. COBISS   72111104 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Bizeljsko .
Stub icon

Ta ?lanek o naselju v Sloveniji je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bizeljsko&oldid=6208539 ≪