한국   대만   중국   일본 
Anton Slodnjak - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Anton Slodnjak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anton Slodnjak
Portret
Rojstvo 13. junij 1899 ( {{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:13|2|0}} ) [1]
Bodkovci
Smrt 13. marec 1983 ( {{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:13|2|0}} ) [2] (83 let)
Ljubljana
Dr?avljanstvo   SFRJ
  Kraljevina Jugoslavija
  Avstro-Ogrska
Poklic literarni zgodovinar , literarni kritik , pisatelj

Anton Slodnjak [anton slodnjak], slovenski literarni zgodovinar , kritik , pisatelj , pre?ernoslovec , akademik * 13. junij 1899 , Bodkovci , † 13. marec 1983 , Ljubljana .

Slodnjak je bil redni ?lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) od leta 1967 in dopisni ?lan jugoslovanske akademije ( JAZU ) v Zagrebu ter izredni profesor na Univerzi v Zagrebu do leta 1950, ko se je vrnil v Ljubljano in na slavistiki Filozofske fakultete predaval kot redni profesor Slovensko knji?evnost 19. stoletja do upokojitve leta 1959.

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je o?etu Martinu in materi Marjeti (r. Nigl) v premo?ni kme?ki dru?ini kot najstarej?i izmed treh sinov. Njegov o?e je bil znan organizator narodnih prireditev v Jur?incih. Tam so imeli ?e v sedemdesetih letih 19. stoletja izobra?evalno dru?tvo in svoj pevski zbor v katerem je pel tudi njegov o?e. Osnovno ?olo je obiskoval v Jur?incih od leta 1906 do 1912, jeseni tega leta pa so ga star?i po nasvetu u?iteljev vpisali v mariborsko gimnazijo, kjer je maturiral leta 1920. Vpisal se je na ?tudij slavistike na ljubljanski univerzi in tam doktoriral leta 1925 z disertacijo o Davorinu Trstenjaku . Poslu?al je tudi predavanja iz germanistike , umetnostne zgodovine in narodne zgodovine , iz nem?kega jezika s knji?evnostjo in narodne zgodovine pa opravil tudi diplomski izpit. Sledilo je znanstveno izpopolnjevanje za akademskega u?itelja poljske literature na Jagielonski univerzi v Krakovu v letih 1925?27, kjer je deloval tudi kot lektor za slovenski jezik . Po vrnitvi v Ljubljano je prevzel mesto profesorja sloven??ine na Trgovski akademiji v Ljubljani, kjer je deloval v letih 1927?45. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z OF in bil trikrat aretiran ter za dalj?i ?as zaprt (1941, 1942 in 1945). 1945?47 je bil vr?ilec dol?nosti ?efa in nato ?ef in na?elnik oddelka za strokovno ?olstvo na ministrstvu za trgovino in preskrbo. Nato je leta 1947 postal profesor slovenske knji?evnosti na Oddelku za slavistiko v Zagrebu , po smrti Franceta Kidri?a leta 1950 pa je prevzel mesto rednega profesorja slovenske knji?evnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil 1951?52 dekan fakultete, v letih 1953?59 (po upokojitvi Rajka Nahtigal a) predstojnik In?tituta za slovansko filologijo . Leta 1959 je bil s teh mest upokojen, nato pa je sprejel delo interpreta slovenske, hrva?ke in srbske knji?evnosti na Goethejevi univerzi v Frankfurtu na Majni . V domovino se je na lastno ?eljo vrnil leta 1965 ter se do smrti ?e naprej ukvarjal z znanstvenim delom. Bil je predsednik in od 1956 ?astni ?lan Slavisti?nega dru?tva Slovenije , od leta 1950 je bil znanstveni sodelavec SAZU, od 1967 pa njen redni ?lan. Leta 1948 je prejel Pre?ernovo nagrado in 1982 Kidri?evo nagrado za celotno delo pri prou?evanju Levstikovih del [3] , Vseu?ili??e v Zagrebu mu je 1970 podelilo ?astni doktorat , JAZU ga je 1977 izvolila za dopisnega ?lana; njegovo delo je s priznanjem ocenil slavisti?ni kongres v Moskvi 1958, ob stoletnici smrti A. Mickiewicza (1955) mu je zasluge priznala Poljska akademija znanosti in umetnosti itn.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Anton Slodnjak se je ukvarjal z raziskovanjem slovenske knji?evnosti. Udele?eval se je mednarodnih slavisti?nih kongresov in sestankov na Dunaju (1950), v Berlinu (1955), Beogradu (1955, 1957), Celovcu (1955), Rimu (1955), Var?avi (1956), Moskvi (1958), Gottingenu (1962) in Kolnu (1964), kjer je predstavljal referate o slovenski romantiki in moderni (predvsem o Cankarju in Pre?ernu ). Predaval je na Ljudski univerzi , v prosvetnih dru?tvih ( Zagreb , Reka ), na seminarjih za inozemske slaviste ( Bled , Zagreb, 1950?60), Pisal je sestavke o poljski knji?evnosti , prevajal dela iz polj??ine, pisal tudi gospodarskopoliti?ne ?lanke.

V esejisti?nih razpravah se je loteval skoraj vseh obdobij slovenske literarne preteklosti in njihovih predstavnikov (pisal je o Primo?u Trubarju , Stanku Vrazu , Janku Kersniku , Antonu A?kercu in drugih). Podajal je preglede slovenskega ustvarjanja po pokrajinah, bil pa je tudi eden prvih slovenskih literarnih zgodovinarjev, ki je v dnevnem in revialnem tisku s poljudnim na?inom pisanja sku?al pribli?ati slovensko knji?evnost ?ir?emu krogu bralcev.

Pomemben je tudi kot pre?ernoslovec , saj je sodeloval skoraj pri vseh povojnih knji?evnih izdajah Pre?erna ter napisal tudi pesnikov ?ivljenjepis na podlagi lastnih in tujih dognanj, ki velja za prvo Pre?ernovo zaklju?eno monografijo . Poleg tega je pripravljal komentarje in uvode za Pre?ernove Poezije v tujih jezikih.

Posebej velik del znanstvenega in pisateljskega dela je posvetil prou?evanju Ivana Cankarja in Frana Levstika ter ob stoletnici Levstikovega rojstva za?el z urejanjem nove izdaje njegovih zbranih del in jih tudi kriti?no komentiral. Urejal je dela Frana Erjavca , Frana Mili?inskega , Stanka Vraza , Matije Murka ter zbral ?tudije Ivana Prijatelja . Bil je tudi kritik ter pisec vec ?lankov za Slovenski biografski leksikon .

Pisal je romane , njegovi dramski poskusi so ostali v rokopisih , spisal je nekaj ?rtic , ?e najbolj znani pa so njegovi biografski romani (Slovenska trilogija) o Francetu Pre?ernu ( Neiztrohnjeno srce ), Franu Levstiku ( Pogine naj - pes! ), za katerega je leta 1948 prejel Pre?ernovo nagrado ter od vlade FLRJ II. nagrado za najbolj?i jugoslovanski roman , in Ivanu Cankarju ( Tujec ).

Izbrana bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

Monografije [ uredi | uredi kodo ]

?lanki [ uredi | uredi kodo ]

  • O Levstikovem delu-Za narodno vzgojo je pisal ?e leta 1931.
  • O Levstikovem -Zbranem delu je pisal v ?asopisu Slovenec leta 1932.
  • O Stanku Vrazu kot slovenskem pesniku . Slavisti?na revija, 1950. Str. 65?89.
  • Prispevki k poznavanju Pre?erna in njegove dobe 3, Problem Gazel . Slavisti?na revija, 1951. ?t. 1?2. Str. 10?22.
  • Zgodovino slovenskega slovstva-(Geschichte der slowenischen Literatur) objavljeno v Berlinu (povzro?ila je silovite polemike v Sloveniji) leta 1958.
  • O dramati?nem razvoju na?e romantike . Jezik in slovstvo, 1967. ?t. 2. Str. 33?42.
  • O Cankarjevem epilogu vinjetam 1899 . Jezik in slovstvo, 1967. ?t. 5. Str. 133?146.
  • Proza Pre?ihovega Voranca . Jezik in slovstvo, 1968. ?t. 3. Str. 75?83.
  • Ivan Cankar : Hi?a Marije pomo?nice . Slavisti?na revija, 1969. ?t. 1. Str. [183]?191.

Uredni?tvo [ uredi | uredi kodo ]

  • Zbrana dela Frana Levstika I.?IX. zv. Ljubljana: DZS, 1948?61.
  • Stanko Vraz, Slovenska djela I., II. Zagreb: 1952.
  • Izbrani eseji in razprave I. , Ljubljana: 1952. (dela Ivana Prijatelja)
  • Izbrani eseji in razprave II. , Ljubljana: 1953. (dela Ivana Prijatelja)

Dela o njem [ uredi | uredi kodo ]

  • France Pibernik (ur.), Anton Slodnjak 1899-1983 - dokumentarna monografija , Slovenska matica, Ljubljana, 2007 (dokumentarna monografija)

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Brockhaus Enzyklopadie
  2. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke ? 2011.
  3. ↑ Poro?ilo o delu za leto 1982, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Ob?inske raziskovalne skupnosti

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Anton Slodnjak .


Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anton_Slodnjak&oldid=6162779 ≪