Matija Murko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matija Murko
Portret
Rojstvo 10. februar 1861 ( {{padleft:1861|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [1] [2] […]
Drstelja
Smrt 11. februar 1952 ( {{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [4] [3] [5] (91 let)
Praga [5]
Dr?avljanstvo   ?e?koslova?ka
  Avstro-Ogrska
Poklic jezikoslovec , slavist , literarni zgodovinar , etnolog , univerzitetni u?itelj , urednik , filolog
Poznan po literarni zgodovinar , etnolog , urednik
Zakonci Vera Murko

Matija Murko [matija murko], slovenski literarni zgodovinar , etnolog , slavist in urednik , * 10. februar 1861 , Drstelja , † 11. februar 1952 , Praga , ?e?koslova?ka (sedaj ?e?ka ).

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je o?etu Martinu in materi Elizabeti (rojena Kramberger) v vasi Drstelja v okolici Ptuja, kjer je tudi obiskoval osnovno ?olo. Osnovno ?olo je obiskoval na Destrniku in na Ptuju , kjer je obiskoval tudi ni?je razrede klasi?ne gimnazije , vi?je pa v Mariboru . Kasneje je od?el na Dunaj , kjer je sedem let ?tudiral germanistiko in slavistiko . S svojim profesorjem Francem Miklo?i?em se je zbli?al in mu je pomagal pri njegovem znanstvenem delu. V enem izmed prvih objavljenih tekstov Miklo?i? in Hrvati ga brani pred napadi hrva?kih publicistov. Zaklju?no delo na temo enklitike v sloven??ini je bilo pod Miklo?i?evim vplivom ?e jezikoslovnega zna?aja, potem se je usmeril v primerjalni ?tudij slovanskih literatur in postal slovanski filolog v naj?ir?em pomenu besede. Nanj pa je vplival tudi drugi predstojnik dunajske slavistike Vatroslav Jagi?, ki ga je med drugim usmeril v folkoristiko. Po doktoratu germanistike (1886) se je ?tudijsko izpopolnjeval v Moskvi (1887/1988 je leto in pol s ?tipendijo dunajske univerze ?tudijsko potoval po Rusiji), ob vrnitvi na Dunaj pa je bil 1897 habilitiran v privatnega docenta za slovansko filologijo na Filozofski fakulteti dunajske univerze . Habilitacijsko delo Deutsche Einflusse auf die Anfange der bohmischen Romantik (Gradec 1897) je iz?lo kot prvi del monografije o nem?kih vplivih na za?etke slovanske romantike (pripravljene monografije ni dokon?al). Monografija je bila dobro sprejeta pri ?e?kih znanstvenikih.

Leta 1903 se je poro?il z Jelo Srnec.

Po univerzitetni karieri na Dunaju je kot redni profesor za slovansko filologijo ve? kot deset let oblikoval slavistiko na Univerzi v Gradcu (od leta 1902).  Murkova gra?ka leta (od 1902 do1917) so bila za Slovence pomembna, saj sta s Karlom ?trekljem v slavisti?nem seminarju vzgojila vrsto slovenistov in slavistov. Kot sourednik  je sodeloval pri ?asopisu Worter und Sachen (od 1909 dalje). Nato je nekaj let prebil na Filozofski fakulteti v Leipzigu (od 1917 do 1920). Upokojitev je do?akal v Pragi, kjer so ga na Filozofski fakulteti Karlove univerze izvolili v rednega profesorja za jugoslovanske jezike in knji?evnosti. Murko je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Slovanskega in?tituta , ki se je ustanavljal v tem ?asu, med letoma 1932 in 1941 pa mu je celo predsedoval.

V Pragi ga niso vzeli na splo?no slavistiko ? kot je bilo to na predhodnih univerzah, ampak so ga sprejeli kot profesorja za ju?noslovanske literature in jezike. Na za?etku, pod vplivom  Miklo?i?a, je bil Murko sicer usmerjen v jezikoslovje, vendar o jeziku na obeh predhodnih univerzah pred tem skoraj ni predaval, zato si je moral v svojih ?estdesetih letih pripravljati na ?isto nova predavanja. Temu je moral prilagoditi tudi temo nastopnega predavanja z naslovom  O p?edch?dcich ilyrismu. Sjednoceni Jihoslovan? (O predhodnikih ilirizma. Zdru?itev Jugoslovanov), ki ga je imel 23. oktobra 1920 na Karlovi univerzi v Pragi. V pra?kem obdobju je pokazal velike organizacijske sposobnosti. Leta 1920 je postal prvi predstojnik Ju?noslovanskega seminarja na Filozofski fakulteti Karlove univerze in leta 1922 predstojnik celotnega Slovanskega seminarja. Na posamezne oddelke  je uspel pritegniti najbolj?e evropske profesorje slovanskih filologij. Murko je bil med leti 1932?1941 tudi drugi predsednik Slovanskega in?tituta. Prav pod njegovim vodstvom je In?titut postal center slavisti?nega ?tudija. Leta 1929 je organiziral prvi kongres slavistov v Pragi. ?e leta 1921 je skupaj s Old?ichom Hujerjem (1880?1942) osnoval ?asopis Slavijo , ki ?e danes izhaja na Slovanskem in?titutu. Izdajala sta jo med leti 1921?1939.V prvi ?tevilki ?asopisa je Murko formuliral svoje nazore o slavistiki. Revija je bila neformalna nadaljevalka Jagi?evega Archiva fur slavische Philologie (1875?1929). Vzdr?eval je pismene stike z vsemu glavnimi predstavniki evropske slavistike in se udele?eval razli?nih evropskih konferenc in simpozijev. Pogosto je ?tudijsko potoval v Bosno, Srbijo, Hrva?ko in ?rno goro, kjer je raziskoval ju?noslovanske juna?ke epe. Bil je tudi urednik zbornika o Dobrovskem. Leta 1928 je dobil ?e?ko dr?avljanstvo. Od leta 1924 je ?ivel v pra?kem predelu Bubene?. Po drugi svetovni vojni je ?ivel kot upokojenec v Pragi. Pokopan je na Vokovickem pokopali??u, kjer je njegov grob razgla?en za kulturni spomenik. (https://pamatkovykatalog.cz/hrob-m-murka-15729580)

Bil je ?lan ?tevilnih (predvsem slovanskih) akademij.  ?e leta 1909 mu je Karlova univerza v Pragi podelila ?astni doktorat.  Od leta 1913 je bil dopisni ?lan ?e?ke akademije znanosti. Bil je tudi dopisni ?lan SAZU (od 1940), 1951 je postal tudi ?astni doktor ljubljanske univerze.

Znanstveno delo [ uredi | uredi kodo ]

Publicisti?no in znanstveno je pri?el delovati in objavljati ?e kot ?tudent, pisal pa je vse do konca svojega ?ivljenja. Neprecenljiv je njegov prispevek raziskav in spisov s podro?ja literarne zgodovine , etnologije ter njegove jezikoslovne in knji?evne razprave. Zgodovinskega pomena je tudi njegovo prou?evanje jugoslovanske, predvsem srbske in hrva?ke ljudske epike.

Kot vrhunski znanstvenik se je uveljavil v nem?ki in v ?ir?i srednjeevropski slavistiki. Posebno pomembna je njegova vloga  v ?e?ki slavisti?ni vedi, ki je v prvi polovici 20. stoletja nadaljevala bogato tradicijo Josef Dobrovskega in Pavla Josefa ?afa?ika je v prvi polovici 20. stoletja zasedla prvo mesto v Evropi. Anton Slodnjak ga je ozna?il za  prvega primerjalnega literarnega zgodovinarja na Slovenskem. Na njega so vplivali tako ruski pozitivizem kot francoska primerjalna veda. ( S Pypinom in  Veselovskim se je tudi sre?al na svojem ?tudijskem potovanju leta 1887 v Rusiji). Njegove velike teme so bile preporod, romantika, reformacija in protireformacija, na koncu znanstvene poti pa je preu?eval srbsko in hrva?ko ljudsko epiko. Primerjalno je raziskoval zgodovino ju?noslovanskih literatur (starej?e slovstvo ju?nih Slovanov, obdobje reformacije in protireformacije). Murko je v sinteti?nih ?tudijah s prepri?ljivimi argumenti dokazoval skupno kulturno zgodovine Ju?nih Slovanov, nagla?al skupen evropski prostor, medkulturnost in bogastvo ve?jezi?nosti na Balkanu, ki presega vse religiozne in dr?avne meje. Trudil se je podati ?im bolj ?irok, primerjalni, zgodovinski pogled na narodne literature, s tem da  je v evropskem kontekstu raziskoval  manifestacijo kulturnega in duhovnega ?ivljenja pri vseh slovanskih narodih. Poseben pomen je pripisoval jezikovnemu razvoju in principu ve?jezi?nosti. Svoje dose?ke je uspe?no objavljal ve?inoma v nem??ini ? lingui franci tedanjih srednjeevropskih znanstvenikov.  V zadnjem obdobju je v svojem delu uveljavljal idejo neoilirizma. V svojem razumevanju ju?noslovanske povezanosti je bil pod vplivom Kollarjevih humanisti?nih idej. Na ?alost pri tem ni upo?teval narodne identitete malih slovanskih narodov.

V zrelem obdobju je najve? ?asa posvetil raziskovanju jugoslovanske, predvsem srbske in hrva?ke epike, kjer je pokazal tudi najve? zanosa, erudicije in originalnosti. V metodologiji raziskovanja je razvil nekatere nove teoreti?ne postulate. V svojih ?tudijah je poudarjal, da se epska pesem prena?a ustno, zgolj po spominu, in ?ivi le, v kolikor se aktualizira v posameznih variantah. Folkloristiko je jemal kot interdisciplinarno vedo v povezavi z zgodovino, etnologijo in filologijo. Posebno zanimive so njegove etnolo?ke in sociolo?ke raziskave pevcev ter pevk v zgodovinskem kontekstu. Poudarjal je bogastvo srbskih in hrva?kih juna?kih epov v zakladnici evropske duhovne zgodovine. Zanimiva so njegova opa?anja v zvezi z epom o Hasanaginici, ki je preko Goetheja prodrl najprej v nem?ki, potem v celoten evropski prostor. V zaklju?nem monografskem delu, ki je iz?lo v Zagrebu: Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 1930 ? 1932 je podal najbolj pregleden in sistemati?en uvid v svoja zadnja, a najdalj?a znanstvena potovanja v tridesetih letih ter razvil teoreti?ne postulate raziskovanja epskih juna?kih pesmi pri ju?nih Slovanih.

Za slovensko knji?evno zgodovino je pomemben tisti del njegovega opusa, ki se ukvarja s starej?imi obdobji (temeljno je delo o ju?noslovanski ? in slovenski  reformaciji in protireformaciji) in s problematiko slovenske ljudske ustvarjalnosti v ju?noslovanskem kontekstu.

Prav v pra?kem obdobju je Murko do konca razvil svoj organizacijski talent in ve?krat razmi?ljal o prihodnosti slavistike na ?e?kem in po Evropi. Bistveno je pomagal k temu, da je Praga v obdobju med vojnama postala sredi??e slovanskih ?tudij in da se je evropska slavistika postavila na raven germanistike in romanistike.

?ehi so mu izdali dve knjigi zbranih spisov: leta 1937 Razprave s podro?ja slovanske filologije ,in leta 1947 Razprave s podro?ja slovanskega narodopisja, ki jih je uredil Ji?i Horak. Najbolj obse?na knjiga folklornih ?tudij mu je iz?la 1951 leta v Zagrebu ( Po sledovih srbsko-hrva?ke epike) . Na Slovenskem so iz?la njegova Zbrana dela ?ele leta 1962 (urednik Anton Slodnjak).

Po drugi svetovni vojni je v Pragi o svojem ?ivljenju in delu izdal spomine ( Pam?ti , 1949), ki so jih leta 1951 prevedli v sloven??ino in izdali pri Slovenski matici v Ljubljani .

Bil je urednik revije Slavia in zbirke Slavica

Izbrana bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

  • Miklo?i? in Hrvati: Poslanica hrvatskemu akademi?kemu dru?tvu ≫Zvonimir≪ v Be?u (1883) ( COBISS )
  • Enklitike v sloven??ini. Napisal (1891?1892) ( COBISS )
  • Narodopisna razstava ?e?koslovanska v Pragi leta 1895 (1896) ( COBISS )
  • Deutsche Einflusse auf die Anfange der slawischen Romantik. I. Deutsche Einflusse auf die Anfange der bohmischen Romantik. Mit einem Anhang: Kollar in Jena und beim Wartburgfest 1897 (1897) ( COBISS )
  • Dr. Vatroslav Oblak. S podobo. (1899) ( COBISS )
  • Vatroslav Oblak . Ein Beitrag zur Geschichte der neuesten Slavistik (1902) ( COBISS )
  • Die slawische Liturgie an der Adria (1905) ( COBISS )
  • Milivoj ?repel . Ponatis iz ≫ Ljubljanskega Zvona ≪ leto 1905 (1905) ( COBISS )
  • Geschichte der alteren sudslawischen Litteraturen (1908) ( COBISS )
  • Vrazove za tisk pripravljene slovenske pesmi (1910) ( COBISS )
  • Nauka o jeziku i knji?evnosti Hrvata i Srba (1911) ( COBISS )
  • Rodoljubna knjiga brez rodoljubja. Martin ?unkovi? , Die Slaven, ein Urvolk Europas. (1911) ( COBISS )
  • Zur Kritik der Geschichte der alteren sudslawischen Litteraturen. An die Leser des ≫Archivs fur slawische Philologie.≪ (1911) ( COBISS )
  • Die Schropfkopfe bei den Slaven. Sltv. ba?a, banka , lat. belnea . (1913) ( COBISS )
  • Bericht uber phonographische Aufnahme epischer Volkslieder im mittleren Bosnien und in der Herzegovina im Sommer 1913 von Matthias Murko (1915) ( COBISS )
  • Staat und Gesellschaft im mittelalterlichen Serbien. Denkschriften der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien. (1915) ( COBISS )
  • Das serbische Geistesleben (1916) ( COBISS )
  • Die slawische Philologie in Deutschland (1917) ( COBISS )
  • Dobrozdani o navrhu Rukov?ti slovanske filologie (1925) ( COBISS )
  • Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation fur das geistige Leben der Sudslaven (1927) ( COBISS )
  • La poesie populaire epique en Yougoslavie au debut XXe siècle (1929) ( COBISS )
  • Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami (1929) ( COBISS )
  • Das Original von Goethes ≫Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga≪ [Asanaginica] in der Literatur und im Volksmunde durch 1500 Jahre (1937) ( COBISS )
  • Rozpravy z oboru slovanske filologie. Uspo?adal Ji?a Hora (1937) ( COBISS )
  • Spomeni mojega ?ivota (1939) ( COBISS )
  • Rozpravy z oboru slovanskeho narodopisu. Ed. Ji?i Horak. Praha: Slovansky ustav (1947).
  • Pam?ti. [Zapsal Stanislav Petira.] (1949) ( COBISS )
  • Spomini (1951) ( COBISS )
  • Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 1930 ? 1932 (1951) ( COBISS )

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ https://www.deutsche-biographie.de/sfz67442.html
  2. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke ? 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopadie
  4. ↑ data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  5. ↑ 5,0 5,1 The Fine Art Archive ? 2003.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Jesen?ek, Marko (ur.). Evropsko leto jezikov. Sodobna slovenska knji?evnost. Matija Murko (Zbornik slavisti?nega dru?tva Slovenije 12). Ljubljana 2002.
  • Zelenka, Milo? (ur.). Murkova epocha slovanske filologie , Slavia 72/ 1, Praga 2003.
  • Zelenka, Milo? ? Pospi?il, Ivo (ur.). Matija Murko v my?lenkovem kontextu evropske slavistiky , Brno: Slavisticka spole?nost Franka Wollmana, Ustav slavistiky FFMU v Brn?, In?titut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Ljubljana 2005.
  • Wollman, Frank. Murkova v?decka osobnost. Sbornik Matya?i Murkovi v?nuji spolupracovnici . Ur. Bohuslav Havranek ? Frank Wollman ? Karel Krej?i. Praga: Nakladatelstvi Slavie18/ 1-2, 1?22, 1947?1948.
  • Bo?njak, Branka. Matija Murko in ljudsko pesni?tvo, Slavisti?na revija 50/ 3 (2002), str. 389?399.
  • Jensterle Dole?al, Alenka ? Zelenkova, Anna. Slovanska filologija v dialogu med Matijem Murko in Ji?ijem Polivko / Slavonic philology in Slovenian-Czech dialog between M. Murko and J. Polivka at the turn of the 20 th Century, Slavia Centralis V/ 1, Maribor 2012, str. 5?19.
  • Jensterle Dole?al, Alenka. Mit slovanske vzajemnosti pri Matiju Murku. Avtor, tekst, kontekst, komunikacija. Poglavja iz slovenske moderne . Maribor: Mednarodna knji?na zbirka Zora (?t 103), 2005, str. 75?95.
  • Jensterle Dole?al, Alenka. O mo?u s ponosom, Matija Murko o Francu Miklo?i?u. Miklo?i?eva monografija. Ob dvestoletnici rojstva Franca Miklo?i?a . Ur. Marko Jesen?ek. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklo?i?a, 2013, str. 73?91.
  • Jensterle Dole?al, Alenka. Arheologija kontexta. Murkovo nastopno predavanje na Karlovi univerzi v Pragi (1920). Sto let slovenistiky na Univerzit? Karlov? v Praze . Pedagogove a v?dci ve stinu d?jin. Ur. Alenka Jensterle-Dole?alova ? Jasna Honzak Jahi? ? Andrej ?urla. Praha: Filozoficka fakulta Univerzity Karlovy, 2014, str. 56?68.
  • Seehase, Ilse. K znanstvenozgodovinskem mestu Matija Murka. Prev. P. Weiss, Slavisti?na revija 35/ 3, 1987, str. 291?297.
  • Slodnjak, Anton: Uvod. Matija Murko, Zbrano delo . Ljubljana: Slovenska Matica 1962, str. 5?12.
  • Zadravec, Franc. Matija Murko in srbsko-hrva?ka ljudska epika, Traditiones 24,  1995, str. 49?54.
  • Wollman, Frank. Murkova v?decka osobnost. Sbornik Matya?i Murkovi v?nuji spolupracovnici . Ur. Bohuslav Havranek ? Frank Wollman ? Karel Krej?i. Praga: Nakladatelstvi Slavie18/ 1-2, 1947?1948, str. 1?22.
  • Matija Murko - slovenski Evropejec

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Matija Murko .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matija_Murko&oldid=5985898 ≪