1315 ( MCCCXV ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na sredo .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Velika lakota 1315-17 po Evropi. Nenavadna kombinacija obilne pomladanske mo?e in hladnega poletja onemogo?i pravo?asno setev. Kmetom ne uspe posu?iti slame in sena, solinarjem soli, ki je klju?na za konzerviranje mesa. Do konca poletja se cene hrane podvojijo, kar pomeni, da si revni kmetje in bajtarji ne morejo ve? privo??iti kruha. Pojavijo se tudi primeri kanibalizma , ?eprav ?e verjetno ne to leto. 1316 ↔

Francoski dvor [ uredi | uredi kodo ]

• 30. april - Francoski kralj Ludvik X. obra?una z biv?im dvornim komornikom in svetovalcem Enguerrandom de Marignyjem , ki je bil v slu?bi njegovega o?eta Filipa IV. . Ker ne najde zadostnih dokazov o prejemanju podkupnin, ga obto?i ?arovni?tva, pri ?emer je bolj uspe?en. Tega dne je izvr?ena smrtna kazen z obe?anjem . Enako preganja ostale biv?e ministre.
• 28. julij - Ludvik X. ponovno omogo?i Judom, da se vrnejo nazaj v Francijo, vendar zgolj za omejeno obdobje dvanajstih let in ?e to morajo zakupiti.
• 14. avgust - Zaradi nezdravih razmer v temnici umre pre?u?tna francoska kraljica Margareta Burgundska . Ker je kralj Ludvik X. organiziral ?e vse potrebno za novo poroko z neapeljsko-ogrsko princeso Klementino An?ujsko , je najverjetneje zadavljena.
• 19. avgust - Poroka med kraljem Ludvikom X. in Klementino An?ujsko.
• 24. avgust - Reims : kronanje Ludvika X. za francoskega kralja.
• Ludvik X. prepove su?enjstvo in su?enjska razmerja v Franciji. Zakon bi dobro del nesvobodnim tla?anom, ?e ne bi vseboval dolo?ila, da morajo svojo svobodo odkupiti.
• Velika lakota 1315-17 : istega leta Ludvik X. uvede embargo na izvoz ?ita v Flandrijo. Premo?ni Flandrijci ^[1] embargo obidejo s tem, da se tesneje nave?ejo na ?pance. Lakota ne se?e ?ez Pireneje in Alpe . 1316 ↔

?kotska invazija na Irsko [ uredi | uredi kodo ]

• 26. maj - Larne , Ulster : ?kotska flota z okoli 6.000 mo?mi se pod vodstvom Edvarda Bruca ^[2] izkrca na obali Irske. ?kotska invazijska vojska ima podporo ?kotskega kralja Roberta Bruca , ki posku?a stabilizirati ?kotsko s tem, da napravi probleme Angle?em na Irskem.
• junij - Carrickfergus : nekaj irskih kraljev keltskih ?epnih kraljestev in hiberno-normanskih baronov prise?e vazalno zvestobo Edvardu Brucu, ki se s tem okli?e za irskega nadkralja.
• 29. junij - Edvard Bruce ne poka?e milosti mestom, ki se upirajo. Tega dne zavzame Dundalk in pokolje vse prebivalce.
• julij - Voja?ko koalicijo proti nevarnemu pri?leku oblikujejo keltski kralj Connachta Felim O'Connor , hiberno-normanski grof Ulstra Richard Og de Burgh in angle?ki kraljevi justiciar za Irsko Edmund Butler, grof Carrick . Vojska irskih doma?inov ima premo?, vendar se Edvard Bruce izmika frontalnemu spopadu, da bi ote?il njihovo oskrbo. V kraljevini Connacht ?e spodbudi pu?, zato Felim O'Connor izstopi iz koalicije in se odpravi domov zatret pu?.
• september - Bitka pri prelazu Moiry : Edvard Bruce uspe z dobro organizirano obve??evalno dejavnostjo presenetiti in premagati vojsko angle?kega kraljevega justiciarja Edmunda Butlerja, grof Carricka. Toda te?ave z oskrbo zaradi prihajajo?e lakote niso spodbudne za nobeno stran. Zaradi lakote po de?eli Edvard Bruce ni zmo?en pove?ati svoje vojske, ki se mu iz bitke v bitko vztrajno kr?i.
• oktober - Angle?ki kralj Edvard II. kon?no reagira in odredi sklic irskega parlamenta v Dublinu , ki pa ne pride do sklepa.
• 6-7. november - Bitka pri Kellsu : Edvard Bruce zmaga v bitki proti kambro-normanskemu ^[3] vojskovodji in grofu Vali?anske marke Rogerju Mortimerju . Pora?enec se umakne v Dublin in apelira na kralja Edvarda II. naj mu po?lje okrepitve. 1316 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 3. januar - Umrlega oglejskega patriarha Ottobuona di Razzija nasledi Gillo di Villalta . 1316 ↔
• 10. avgust - Velika lakota 1315-17 : angle?ki kralj Edvard II. se ustavi v St. Albansu , kjer zanj in za njegovo spremstvo ne najdejo nobenega kruha. Kralj s spremstvom se praznih ?elodcev odpravi naprej.
• 18. avgust - Umrlega japonskega regenta ^[4] Hod?a Hirotokija nasledi Hod?o Mototoki .
• 29. avgust - Bitka pri Montecatiniju : pisanskim gibelinom pod vodstvom vojskovodje Ugucciona della Faggiuole uspe nemogo?e in premagajo mnogo ?tevil?nej?o gvelfsko koalicijo Florentinske republike in Neapeljskega kraljestva . V bitki je ubit neapeljski princ in titularni latinski cesar Karel Tarantski .
• september - Zgornji Nil: egiptovski mameluki, ki so okupirali kr??ansko kraljevino Makurijo, nastavijo za marionetnega kralja islamiziranega ?lana vladajo?e dru?ine in za?no z obse?no islamizacijo.
• 8. oktober - Velika lakota 1315-17 : nemiri v Lancashireju , SZ Anglija. Skupina nezadovoljnih vitezov in drhali, ki jim preseda dominacija grofa Lancasterja , za?ne pleniti po posestvih njegovih privr?encev. Nemiri so brez ve?jih te?av zatrti.
• 15. november - Bitka pri Morgartenu : ?vicarska milica iz prakantonov Uri in Schwyz uni?ujo?e porazi mnogo ve?jo in mo?nej?o habsbur?ko vite?ko vojsko pod vodstvom avstrijskega vojvode Leopolda I. . ?vicarji svojo voja?ko neizku?enost nadomestijo s poznavanjem terena in avstrijsko invazijsko vojsko uni?ijo v o?ini s te?kim kamenjem in strjeno formacijo helebardirjev . Ker se ne dr?ijo vite?kih obi?ajev, vse zaostale viteze pokoljejo. Kanton Unterwalden v bitki ne sodeluje, saj je napa?no obve??en o prihodu avstrijske armade iz njihove smeri.
• 9. december - Brunnenski pakt : obnovljena je ?vicarska konfederacija teh prakantonov (Uri, Schwyz in Unterwalden), sklenjena leta ← 1291 .
• 13. december - Umrlega grofa Foixa in sokneza Andore Gastona I. nasledi sin Gaston II.
• Konstantinopel : konstantinopelskega pravoslavnega patriarha Nefona I. , ki je abdiciral, nasledi Janez XIII.
• Umrlega burgundskega de?elnega grofa ^[5] Robert Burgundski nasledi sestra Ivana II. s soprogom in francoskim kronskim princem Filipom .
• Kos , Egejsko morje: hospitalci dokon?ajo glavno utrdbo na tem otoku.
• Granadski emir Ismail I. ibn Farad? predpi?e Judom obvezno no?njo rumenih bro?k.
• ?agatajski kanat : letu dni po fiasku na Kitajskem poskusi kan Esen Buka I. ?e z vpadom v ilkanatski Korasan . Ker pa vojska cesarstva Yuan vpade v vzhodni del ?agataja, se je po za?etnih uspehih proti Ilkanatu primoran vrniti. 1318 ↔
• Sienski slikar Simone Martini dokon?a za mestno hi?o stensko delo Marijino veli?astje (Maesta) v velikosti 9 × 7 metrov. Delo je nekoliko skromnej?a verzija Veli?astja njegovega u?itelja Duccia , ki ga je le-ta naslikal ?tiri leta prej za mestno stolno katedralo.

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 5. april - Jakob III. , kralj Majorke († 1349 )
• 20. maj - Bona Luksembur?ka , ?e?ka princesa († 1349 )

Neznan datum

• Federico di Pagana , 8. genovski do? († 1406 )
• Irena Paleologina , trapezuntska cesarica († 1341 )
• Ludvik V. , bavarski vojvoda († 1361 )
• Muhamed IV. , granadski emir († 1333 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 3. januar - Ottobuono di Razzi , oglejski patriarh
• 30. april - Enguerrand de Marigny , francoski kraljevi svetovalec (* 1260 )
• 1. maj - Margareta Brandenbur?ka , poljska vojvodinja in kraljica (* okoli 1270 )
• 9. maj - Hugo V. , burgundski vojvoda (* 1294 )
• 29. junij - Ramon Llull , ?panski (katalonski) teolog in filozof (* 1232 )
• 14. avgust - Margareta Burgundska , francoska kraljica (* 1290 )
• 18. avgust - Hod?o Hirotoki , japonski regent (* 1279 )
• 29. avgust :
  • Karel Tarantski , neapeljski princ, titularni latinski cesar (* 1296 )
  • Peter Tempesta , neapeljski plemi?, grof Ebolija (* 1291 )
• 13. december - Gaston I. , grof Foixa, soknez Andore (* 1287 )

Neznan datum

• Adolf VI. , grof Holstein-Schauenburga (* 1256 )
• Dalimil , ?e?ki kronist
• Giovanni Pisano , italijanski kipar in arhitekt (* 1250 )
• Margareta Villehardouin?ka , ahajska baronica Akovaja (* 1266 )
• Robert Burgundski , de?elni grof Burgundije (* 1300 )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ Flandrija je gospodarsko cvetela od angle?ke trgovine z volno.
2. ↑ mlaj?i brat Roberta Bruca
3. ↑ poimenovanje za potomce Normanov v Walesu
4. ↑ jap. sikken , de facto vladar Japonske, ki je vladal v imenu navadno mladoletnega ?oguna , le-ta pa ?e bolj mladoletnega cesarja na Krizanteminem prestolu.
5. ↑ del Svetega rimskega cesarstva