1268 ( MCCLXVIII ) je bilo prestopno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na nedeljo .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Gibelini vs. gvelfi [ uredi | uredi kodo ]

• julij - Triumfalni prihod Konradina Hohenstaufna v Rim, ki v mesto vstopi z nem?ko/gibelinsko vojsko. Na poti proti jugu se gibelinska armada ?e pove?a s Konradinu zvesto sicilsko armado, sicilo-arabskimi staroselci iz Lucere , ifrikijskimi in ?panskimi najemniki.

• 23. avgust - Bitka pri Tagliacozzu : francosko-gvelfovska armada pod vodstvom Karla An?ujskega popolnoma porazi sicilsko-gibelinsko armado pod vodstvom ?vabskega vojvode Konradina Hohenstaufna in njegovega regenta badenskega mejnega grofa Friderika I.
  • Konradin in njegov mentor Friderik I. pobegneta z boji??a in zbe?ita proti Rimu. Nestanovitno mesto pa je naklonjeno samo zmagovalcem, zato sta prisiljena ?e be?ati proti obali Lacija, kjer ju aretirajo an?ujski pla?anci. Karel An?ujski ju zapre v utrdbo Castel dell'Ovo blizu Neaplja .
  • Prav tako je na begu ujet gibelinski kastiljski princ Henrik Senator , ki je sprva finan?no podprl bratranca Karla An?ujskega, a nato prestopil na stran gibelinov. 1291 ↔
• 29. oktober - Neapelj: Konradin Hohenstaufen in Friderik I. Badenski sta obto?ena veleizdaje in obglavljena - izumrtje hi?e Hohenstaufnov.
  • S tem se kot dedi?i Sicilske kraljevine po Konradinovi strani vme?ajo aragonski kralj Peter III. , ki je poro?en z Manfredovo h?erko Konstanco . Za?etek tristoletnega spora med Francozi in Aragonci za sicilsko (in neapeljsko) dedi??ino.

Mongolski imperij [ uredi | uredi kodo ]

• Obleganje Xiangyanga (1267-1273): Mongoli ^[1] pod vodstvom Kublajkana z ve? tiso? triboki no? in dan napadajo mesto Xiangyang. Branitelji iz Ju?nega Songa so se na obleganje dobro pripravili in obdali obzidja z za??itno mre?o, tako da so streli ve? kot petdeset kilogramskih izstrelkov razmeroma ne?kodljivi. 1270 ↔
• Kublajkan ponovno po?lje odposlanstvo na Japonsko, ki od Japoncev zahteva tributarno podreditev. Poleg regentu in de facto vladarju Tokimuneju Hod?u dostavijo sporo?ilo ?e cesarju Kamejamiju , ki pa nima dejanske mo?i odlo?anja.
• Kublajkan predvideva uporabo enotne pisave za uporabo ?irom Mongolskega imperija. Nalogo izvede tibetanski lama Drogon ?ogjal Pagba , ki prilagodi tradicionalno tibetansko pisavo zahtevam kana. Uvedba nove pisave naleti v ostalih delih imperija, ki niso pod neposrednim nadzorom Kublajkana, na odpor, isto pa pri mandarinskem uradni?tvu etni?nih Hanov .
• Zdrahe v ?agatajskem kanatu : ?agatejski kan Barak premaga rivala Kaiduja ^[2] , ki se je posku?al utrditi v Transoksaniji . Le-ta se zate?e po pomo? v Zlato hordo h kanu Mengu-Timurju , ki mu da na razpolago tri tumne vojske. Kaidu in Mengu-Timur nato skupaj premagata Baraka. Zadeve se umirijo, ko Barak obljubi Kaiduju, da si bo poiskal pa?nike v Ilkanatu , ki mu je vladal kan Abaka . Kaidu potem preda Baraku na razpolago del vojske za odpravo v Ilkanat. 1269 ↔

Kri?arske vojne [ uredi | uredi kodo ]

• 18. februar - Bitka pri Rakovorju , Livonska kri?arska vojna : precej draga zmaga ruskih kne?evin Novgoroda in Pskova proti Livonskim vitezom ^[3] .
• 7. marec - Egiptovski sultan Bajbars zavzame Jaffo .
• 18. maj - Konec Kne?evine Antiohije : egiptovski mamelu?ki sultan Bajbars zavzame Antiohijo . Mesto je bilo slabo branjeno in odrezano od ostalega kri?arskega in armenskega zaledja, saj je antiohijski knez in tripolitanski grof Bohemond VI. ?e pred ?asom preselil dvor v obalni Tripoli . Vsi kr??anski prebivalci, okoli 150.000 so ali pobiti ali zasu?njeni.
• 24. julij - Osma kri?arska vojna : angle?ka princa Edvard in Edmund si na ramo pri?ijeta kri?. 1269 ↔
• avgust - Jeruzalemska kraljevina : smrt sicilskega dedi?a Konradina (↑), ki je de facto tudi jeruzalemski kralj ^[4] , je pretres za ?e tako majhno in razdeljeno kraljestvo, ki se ponovno spopade za njegovo (skromno) dedi??ino. Krono vsak zase zahtevata ciprski kralj Hugo III. in ?e najbli?ja sorodnica Marija Antiohijska ^[5] .

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 7. april - ?vedski u?enjak Peter iz Dacije zabele?i prvo stigmo pri nem?ki mistikinji Kristini iz Stommelna . 1289 ↔
• 15. maj - Umrlega savojskega grofa Petra II. nasledi mlaj?i brat in biv?i nad?kof Lyona Filip I.
• 18. maj - Flamski sholastik Vilijem iz Moerbekeja zaklju?i s prevodom Proklovih  ≫ Elementov teologije ≪.
• 7. julij - Eden zadnjih politi?nih uspehov tega dne umrlega bene?kega do?a Reniera Zena je, da je obnovil privilegije Bene?anov v Bizantinskem cesarstvu . Bizantinski cesar Mihael VIII. Paleolog je bil zelo nezadovoljen z zavezni?tvom z omahljivimi Genov?ani , tako da ponovno odpre vrata Konstantinopla Bene?anom, kljub poprej?njim sovra?nostim.
  • Novi izvoljeni bene?ki do? je Lorenzo Tiepolo , 46. do? po seznamu .
• 29. november - Umre pape? Klemen IV. . Sledi najdalj?a sedisvakanca po letu ← 304 , dolga skoraj tri leta. Naslednji pape? → 1271 .
  • (Prerana) smrt pape?a in mecena zaustavi tudi napore Rogerja Bacona , ki je pape?a prepri?al v odpravo datumskih anomalij pri cerkvenih praznikih, kar se lahko naredi le s temeljito reformo koledarja.
• 9. december - Lev Danilovi? , mlaj?i brat litvanskega velikega kneza ?varna , iz ma??evanja umori pomeni?enega biv?ega litvanskega kneza Vai?vilkasa . 1269 ↔
• Grof Urgella Alvaro Kastiljec umre v izgnanstvu, za katerega je bila povod njegova bigamija . Grofijo nasledi mladoletni Ermengol X. . Ta je iz drugega zakona, ki ga je aragonski kralj Jakob I. smatral za neveljavnega. Mladi grofi? najde za??ito v svojem ujcu grofu Foixa Rogerju-Bernardu III. . Nasledstvo izpodbija hi?a bearnskih vikontov po soprogi iz Alvarovega prvega zakona.
• Bizantinsko cesarstvo: konstantinopelski patriarh Jo?ef I. odpravi izob?enje cesarja Mihaela VIII. Paleologa .
• Umrlega epirskega despota Mihaela II. Komnena Dukasa nasledi sin Nikefor I. . Na?rte mu deloma prekri?a njegov nezakonski polbrat Ivan Bastard , ki se utrdi v Tesaliji, kjer se uspe?no upira tako Epircem kot Bizantincem. 1289 ↔
• Prvi zapis o bene?kem karnevalu .
• Prva uporaba papirja v Italiji.
• Francija: uredba pivovarni?kega ceha dolo?i obvezno rabo hmelja pri proizvodnji piva .↓
• → Francoski uradnik Etienne Boileau dokon?a ≫ Knigo o rokodelstvu ≪ (Livre des metiers), v kateri zgo??eno predstavi dejavnost in uredbe pari?kih rokodelcev ter trgovcev.
• Toma? Akvinski se iz Italije vrne nazaj v Pariz, kjer ponovno za?ne prou?evati na Pari?ki univerzi .

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 5. oktober - Filip IV. Lepi , francoski kralj († 1314 )
• cesar Duanzong , dinastija Ju?ni Song († 1278 )
• Erik II. , norve?ki kralj († 1299 )
• Keizan D?okin , japonski soto budisti?ni menih († 1325 )
• Klara iz Montefalca , italijanska avgu?tinska opatinja, svetnica († 1308 )
• Ludovico I. Gonzaga , vladar Mantove, gibelin († 1360 )
• Madhava , indijski hindujski visoki sve?enik in filozof
• Matilda Artoi?ka , grofica Artoisa († 1329 )
• Vedanta Desika , hindujski filozof in pesnik († 1369 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 8. maj - Toma? Arhidiakon , hrva?ki latinist, zgodovinar in dr?avnik (* 1200 )
• 15. maj - Peter II. , savojski grof (* 1203 )
• 7. julij - Renier Zen , 45. bene?ki do?
• 29. september - Ivan Burgundski , grof Charolaisa, baron Bourbona, za?etnik hi?e Bourbonskih (* 1231 )
• 29. oktober :
  • Friderik I. , mejni grof Badna (* 1249 )
  • Konradin Hohenstaufen , ?vabski vojvoda, kralj Jeruzalema, kralj Sicilije (* 1252 )
• 29. november - pape? Klemen IV.
• 9. december - Vai?vilkas , veliki knez Litve
• Alvaro Urgellski , grof Urgella (* 1239 )
• Gissur Thorvaldsson , islandski voj??ak (* 1208 )
• Henry de Bracton , angle?ki pravnik (* 1210 )
• Mihael II. Komnem Dukas , epirski vladar

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]