1231 ( MCCXXXI ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na sredo .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Evropa [ uredi | uredi kodo ]

• 13. april - Pape? Gregor IX. izda bulo Parens scientiarum , s katero podeli Univerzi v Parizu popolno avtonomnost v odnosu do lokalnih civilnih in cerkvenih oblasti. S to bulo se kon?a dvoletna stavka pari?kih ?tudentov.
• 7. maj - Umrlo burgundsko in meranijsko grofico Beatriko II. nasledi sin Oton III. iz hi?e Ande?kih .
• 26. maj - ?vica: nem?ki kralj Henrik , sin Friderika Hohenstaufna (II.), podeli kantonu Uri cesarske svobo??ine, s katerimi je kanton podrejen neposredno cesarju, brez ostalih fevdalnih razmerij.

• 1. september - Sicilski kralj Friderik Hohenstaufen potrdi sprejem zakonodajnih Melfijskih zakonov ( Liber Augustalis ).
• 15. september - Umorjenega bavarskega vojvodo in renskega palatinskega grofa Ludvika I. nasledi sin Oton II. , oba iz hi?e Wittelsba?kih . Motiv za umor ni znan, ker so spremljevalci morlica do smrti lin?ali na mestu umora.
• 3. november - Sedemdesetletnega poljskega vojvodo Vladislava III. Tenkonogega najverjetneje med poskusom posilstva v samoobrambi ubije mladoletno dekle. Njegovi dvorniki posku?ajo ta uboj prikriti z naravnim vzrokom smrti.
• 17. november - Po smrti mlade mad?arske princese in turin?ke mejne grofice Elizabete Ogrske , ki se je bila popolnoma predala karitativni dejavnosti, se v kraju njenega delovanja (na grobu, cerkvi in v bolni?nici) za?no dogajati ?ude?i.
• 28. november - Med lovom je po nesre?i smrtno ranjen danski kronski princ Valdemar mlaj?i . Nov dedi? danske krone s tem postane njegov mlaj?i polbrat Erik IV.
• Pape? Gregor IX. ustanovi pape?ko inkvizicijo . Centralizacija inkvizicije je odgovor na neuspeh lokalnih ?kofovskih inkvizicij. Zaupana je dominikancem in fran?i?kanom . Zasli?evanje z mu?enjem je v tej prvi obliki pape?ke inkvizicije ?e prepovedano.
• Mad?arski nad?kof Robert iz Esztergoma izob?i kralja Andreja II. , ker je v upravi zaposloval tudi jude in muslimane. Pape? Gregor IX. nad?kofovo odlo?itev razveljavi, saj je samo pape? pristojen za izob?itev kraljev.
• Rekonkvista : kralj Kastilije in Leona Ferdinand III. osvoji muslimanski mesti Cazorla in Quesada.
  • Istega leta zave?e Jude , da morajo v javnosti nositi vidno znamenje (kolesce na naprsju). Judje iz Kastilije se temu upro in emigrirajo v muslimanski del ?panije. Ker je pape? Gregor IX. mnenja, da ta ukrep krepi muslimane, ga razveljavi.
  • Sklenjen je Capdeperski sporazum med aragonskim (in po novem major?kim) kraljem Jakobom I. in kadijem Balearskega otoka Minorka . Jakob I. pusti muslimanom na Minorki popolno avtonomijo v zameno za priznanje njegove nadoblasti. Konec → 1287
• Kri?niki ustanove mesto Thorn v Chelminskem (Kulmerland).
• Vali?anski kralj Gwynedda Llywelyn Veliki napade kambronormansko Vali?ansko marko in se s tem ma??uje za naklepen umor nekaterih svojih baronov.

Azija [ uredi | uredi kodo ]

Mongolska osvajanja [ uredi | uredi kodo ]

• Mongolski vojska v velikosti treh tumen (30.000 bojevnikov) osvaja preostalo Perzijo. Invazijo, ki poteka brez resnega odpora, vodi general ?ormagan . Manj?i odcepljeni oddelek iste vojske je enako uspe?en v Afganistanu. S tem je celotna Perzija vklju?ena v Mongolski imperij.
• Na Kitajskem vrhovni kan Ogedej vodi mongolsko invazijo proti cesarstvu Jin . Po nekaj porazih se d?ur?enska vojska skupaj z begunci pomakne na jug proti prestolnici Kaifeng . 1232 ↔
• Ogedej uka?e invazijo na Korejo . Korejci se srdito upirajo brutalnim mongolskim napadom, vendar se z mongolsko zasedbo prestolnice Kaesong predajo. Mongoli, ki so tudi utrpeli velike izgube, zahtevajo izjemno visoke tributarne dajatve, nakar se glavnina mongolske vojske umakne s Korejskega polotoka. 1232 ↔

Ostalo po Aziji [ uredi | uredi kodo ]

• 9. april - Hangzhou , Ju?ni Song : pe??eni vihar in po?ar, ki mu sledi, uni?ita velik del mesta.
• Po enoletnem begu in skrivanju je iz zasede ubit zadnji horezmijski ?ah D?alal ad-Din .
• Ogu?ka zveza plemen Kayi , ki ga vodi kan Ertu?rul , osvoji bizantinsko (nikejsko) mesto Thebasion z zalednjem v Marmarske regije in vstopi v tributarno zvezo s seld?u?kim Sultanatom Rum .
• Delhijski sultan Iltutmi? po enoletnem obleganju osvoji mesto Gwalior , Madja Prade? .
• Umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcev Garina de Montaiguja nasledi Bertrand de Thercy , 15. veliki mojster vitezov hospitalcev po seznamu .
• Vojna Lombardov : rimsko-nem?ki cesar in samokronani jeruzalemski kralj Friderik II. namesti za regenta v kri?arskem Zamorju mar?ala Rikarda Filangierija . Tej namestitvi se upre staro kri?arsko plemstvo, ki se zdru?i okoli dotakratnega regenta Ivana Ibelinskega , barona Bejruta. Ibelini nadzorujejo Bejrut, Cezarejo, arsuf in prestolnico Akkon. 1232 ↔

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 17. marec - cesar ?id?o , 87. japonski cesar († 1242 )
• Beatrika Provansalska , grofica Provanse, sicilska kraljica († 1267 )
• Filip Kastiljski , princ, nad?kof Sevilije († 1274 )
• Guo ?oud?ing , kitajski astronom, hidrolog, matematik († 1316 )
• Henrik III. , brabantski vojvoda († 1261 )
• Ivan Burgundski , grof Charolaisa, baron Bourbona, za?etnik hi?e Bourbonskih († 1268 )
• Marino Zorzi , 50. bene?ki do? († 1312 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 7. maj - Beatrika II. , burgundska grofica (* 1191 )
• 13. junij - Fernando de Bulhoes - sveti Anton Padovanski , portugalski fran?i?kan , teolog, svetnik (* 1195 )
• 28. avgust - Eleanora Portugalska , princesa, danska kraljica (* 1211 )
• 15. september - Ludvik I. , bavarski vojvoda (* 1173 )
• 3. november :
  • Vilijem iz Auxerra , francoski teolog in filozof (* 1150 )
  • Vladislav III. Tankonogi , poljski vojvoda (* 1161 )
• 6. november - cesar Cutimikado , 83. japonski cesar (* 1196 )
• 17. november - Elizabeta Ogrska , mad?arska princesa, turin?ka mejna grofica, svetnica (* 1207 )
• 25. december - Folquet de Marselha , okcitanski trubadur, ?kof Toulousa, kri?ar (* 1150 )
• 28. november - Valdemar mlaj?i , danski kronski princ (* 1209 )
• Abdul Al-Latif Al-Baghdadi , arabski zdravnik in popotnik iz Bagdada (* 1162 )
• Bertrand de Thercy , 15. veliki mojster vitezov hospitalcev
• D?alal ad-Din , zadnji horezmijski ?ah (* 1199 )
• Majnhard II. , gori?ki in tirolski grof (* 1160 )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]