?asovni pregled zgodovine astronomije .

4731 pr. n. ?t. ? 2001 pr. n. ?t. [ uredi | uredi kodo ]

• okoli 3000 pr. n. ?t. ? najstarej?i zapis o ozvezdju ? Bik . V tem ?asu se je z vstopom Sonca v to ozvezdje za?ela pomlad .
• okoli 2500 pr. n. ?t. ? mnogo krajev ima astronomsko namembnost: staroegip?anske piramide , priprave iz Harape , britanski megaliti , zgradbe na Kitajskem , Latinski Ameriki . V starodavnem pristani?kem mestu Lothal indske civilizacije v Gud?aratu , Indija so na?li ?koljki podoben predmet s ?tirimi re?ami, ki je slu?il kot kompas za merjenje kotov na ravnih povr?inah ali na obzorju z mnogokratniki od 40 do 360 stopinj. V tem ?asu je v Angliji zgrajen Stonehenge , velikanski kamniti krog, ki je poravnan z navideznimi legami Sonca in Lune na nebu .
• okoli 2467 pr. n. ?t. ? kitajski astronomi verjetno zabele?ijo opazovanje Halleyjevega kometa .
• okoli 2137 pr. n. ?t. ? kitajski astronomi opazujejo Son?ev mrk .

2000 pr. n. ?t. ? 1 pr. n. ?t. [ uredi | uredi kodo ]

• okoli 1800 pr. n. ?t. ? izide Babilonski zvezdni katalog .
• okoli 900 pr. n. ?t. ? hindujski ri?i Jad?navalkja sestavi astronomsko besedilo ?atapatha Brahmana in predlaga heliocentri?ni model Oson?ja . Za uskladitev gibanj Sonca in Lune predlaga 95-letni cikel, ki da povpre?no vrednost dol?ine tropskega leta 365,24675 dni .
• okoli 750 pr. n. ?t. ? babilonski astronomi odkrijejo 18,6-letni cikel vzida Lune. Na podlagi tega spoznanja ustvarijo prve almanahe ? razpredelnice gibanja Sonca, Lune in planetov za uporabo v astrologiji . V 6. stoletju pr. n. ?t. uporabijo to znanje stari Grki pri napovedovanju mrkov .
• okoli 600 pr. n. ?t. ? po Talesu , ki je v tem ?asu ?tudiral v Egiptu , egip?anski astronomi napovedo Son?ev mrk.
• 585 pr. n. ?t. ? za 28. maj Tales napove Son?ev mrk.
• okoli 580 pr. n. ?t. ? Anaksimander uporablja gnomon , s katerim dolo?i kot med eklipti?no in ekvatorsko ravnino ? nagib vrtilne osi Zemlje.
• okoli 500 pr. n. ?t. ? Naburimani izdela skupino efemerid , sistem A, ki so podajale lege Lune, Sonca in planetov za vsak dan trenutek.
• okoli 450 pr. n. ?t. ? Filolaj uvede nekak?no protizemljo ( starogr?ko ?ντ?χθων : antikhth?n), ki se skupaj z Zemljo in Soncem vrti okrog sredi??nega ognja. Zemlja in Sonce si pri tem stojita vselej nasproti.
• 433 pr. n. ?t. ? Meton uvede 19-letni Metonov cikel , ki ga Atene v starogr?ki koledar uradno uvedejo leta 432 pr. n. ?t.
• 430 pr. n. ?t. ? Evktemon skupaj z Metonom odkrije razliko med ?asom enakono?ij .
• 388 pr. n. ?t. ? Platon ustanovi Akademijo . Njegovo u?enje se zana?a na sliko Vesolja, v katerem se vse giblje skladno, in v katerem se Sonce, Luna in planeti gibljejo okrog Zemlje po popolnih kro?nicah .
• 383 pr. n. ?t. ? Kidinu v babilonski koledar uvede Metonov cikel.

• okoli 380 pr. n. ?t. ? Kidinu izdela sistem B, ki je ?e popolnej?i od Naburimanovega sistema A.
• okoli 370 pr. n. ?t. ? Evdoks razdela svojo razlago Oson?ja in gibanja planetov, kjer opi?e 27 nebesnih krogel.
• okoli 360 pr. n. ?t. ? Gan De sestavi zvezdni katalog.
• okoli 350 pr. n. ?t. ? ?in ?en sestavi zvezdni katalog z legami pribli?no 800 zvezd .
• 329 pr. n. ?t. ? Kalip uvede 76-letni Kalipov cikel v astralnem koledarju , ki je izbolj?ava Metonovega cikla.
• okoli 345 pr. n. ?t. ? Heraklit Pontski o?ivi in nadaljuje Filolajevo domnevo o sredi??nem ognju, ?e? da okrog njega Sonce in Zemlja kro?ita tako, da si stojita vselej nasproti.
• okoli 320 pr. n. ?t. ? Filip Opuntski raztolma?i Lunin mrk z Zemljino senco .
• okoli 310 pr. n. ?t. ? Piteas opozori, da Severnica ne le?i to?no nad severnim nebesnim te?ajem.
• 281 pr. n. ?t. ? Arat napi?e astronomski ep Pojavi ( Phaenomena ), ki temelji na Evdoksovem delu.
• okoli 280 pr. n. ?t. ? Timoharis z Aristilom sestavi prvi na zahodu omenjeni zvezdni katalog, ki se ni ohranil.
• okoli 265 pr. n. ?t. ? Aristarh Samo?ki z uporabo pravilne geometrije in s pomo?jo navideznega gibanja Lune posku?a izmeriti astronomsko enoto .
• 260 pr. n. ?t. ? Aristarh Samo?ki izdela svoj heliocentri?ni model Oson?ja.
• okoli 260 pr. n. ?t. ? Arat imenuje razsuto kopico Jasli (Prezepe, M44 , NGC 2632 ) ≫Majhna meglica≪.
• okoli 255 pr. n. ?t. ? Eratosten iznajde armilarno sfero , ki so jo uporabljali do 17. stoletja.
• okoli 245 pr. n. ?t. ? Eratosten sestavi zvezdni katalog z legami 675 zvezd, ki se ni ohranil.
•       ? Konon Samo?ki imenuje skupino zvezd po ?eni egip?anskega kralja Ptolemeja III. Evergeta I. , kraljici Bereniki, Berenikini kodri .
• 240 pr. n. ?t. ? kitajski astronomi zabele?ijo opazovanje Halleyjevega kometa (1P/?239 K1).
• okoli 240 pr. n. ?t. ? Eratosten s pomo?jo trigonometrije in podatkov o kotih Sonca ob poldnevu v Aleksandriji in Sieni izra?una premer Zemlje .
• okoli 190 pr. n. ?t. ? Selevk domneva, da se Zemlja v enem dnevu zavrti okrog svoje osi in da se vrti okrog Sonca.
• 165 pr. n. ?t. ? kitajski astronomi prvi? opazujejo Son?eve pege . ^[1]
• 164 pr. n. ?t. ? babilonski astronomi med 22. in 28. septembrom zabele?ijo opazovanje Halleyjevega kometa (1P/?163 U1).
• 150 pr. n. ?t. ? Hiparh izdela prvi astrolab , ki so ga v 3. stoletju izbolj?ali arabski astronomi in ga v 10. prinesli v Evropo
• okoli 139 pr. n. ?t. ? Hiparh dolo?i dol?ino sinodskega meseca , ?as, ki ga Luna porabi, da se vrne v isto lego glede na Sonce, na 23/50 s z napako pod 0,5 sekunde, kar mu omogo?i, da to?no dolo?i Son?eve in Lunine mrke.
• 136 pr. n. ?t. ? Hiparh s pomo?jo Luninih mrkov in navideznega gibanja Lune izra?una astronomsko enoto.

• 130 pr. n. ?t. ? Hiparh odkrije precesijo enakono?ij .
•       ? Hiparh opi?e razsuto kopico Jasli kot ≫Majhen oblak≪ oziroma ≫Obla?na zvezda≪.
• 129 pr. n. ?t. ? Hiparh sestavi zvezdni katalog z legami 850 zvezd, ki se ni ohranil. V katalogu navede tudi barve zvezd, kar je prevzel pozneje Ptolemej .
• 100 pr. n. ?t. ? Posidonij Apamejski podobno kot Eratosten pred njim izra?una premer Zemlje.
• 90 pr. n. ?t. ? Posidonij s pomo?jo navideznega gibanja Lune izra?una astronomsko enoto.
• okoli 80 pr. n. ?t. ? Teodozij Pitanski iznajde prenosno son?no uro .
• 87 pr. n. ?t. ? armenski kralj Tigran II. Veliki 6. avgusta verjetno opazuje Halleyjev komet (1P/?86 Q1).
• 52 pr. n. ?t. ? Ken ?ou-?ang zgradi armilarni obro? , napravo za opazovanje zvezd. Sestavlja ga kovinski obro?, ki predstavlja ekvator. ^[1]
• okoli 50 pr. n. ?t. ? Andronik Kir?ki na gr?kem otoku Tinos zgradi son?no uro.
• 46 pr. n. ?t. ? Sosigen Aleksandrijski izdela zasnovo julijanskega koledarja .
• 12 pr. n. ?t. ? ponovna pojavitev Halleyjevega kometa (1P/?11 Q1) blizu Sonca oktobra morda da podlago za svetopisemsko zgodbo o Betlehemski zvezdi .

1 ? 500 [ uredi | uredi kodo ]

• 66 ? v Talmudu je omenjeno, da ≫obstaja zvezda, ki se pojavi vsakih sedemdeset let in zaradi katere kapitani ladij zgre?ijo svojo pot.≪ Ker navedek pripisujejo rabinu Joho?ui ben Haniahu gre verjetno za pojavitev Halleyjevega kometa (1P/66 B1) v svojem prison?ju 25. januarja, ki ga je lahko rabin za ?asa svojega ?ivljenja videl.
• okoli 70 ? Agripa sestavi zvezdni katalog.
• okoli 100 ? Menelaj Aleksandrijski sestavi zvezdni katalog.
• 123 ? ?ang Heng popravi koledar in ga uskladi z letnimi ?asi . Meni, da je Vesolje kakor jajce , kjer le?ijo zvezde na lupini, Zemlja pa je v sredini kot rumenjak.
• 137 ? Ptolemej sestavi zvezdni katalog z legami 1028 zvezd.
• 141 ? 22. marec, prihod Halleyjevega kometa (1P/141 F1) v prison?je.
• 150 ? Ptolemej izda astronomski zbornik Almagest .
• okoli 170 ? Kleomed napi?e delo v dveh delih Teorija o kro?nih gibanjih nebesnih teles ( Kyklike theoria meteoron ), kjer poda znanje o nebesnih telesih v skladu s stoi?no filozofijo.
• 185 ? kitajski astronomi zabele?ijo supernovo SN 185 v smeri α Kentavra med ozvezdjema ?estilo in Kentaver . Na nebu je bila vidna 8 mesecev.
• 218 ? 17. maj, prihod Halleyjevega kometa (1P/218 H1) v prison?je.
• 295 ? 20. april, prihod Halleyjevega kometa (1P/295 J1) v prison?je.
• 374 ? 16. februar, prihod Halleyjevega kometa (1P/374 E1) v prison?je.
• okoli 380 ? Teon II. predstavi teorijo o ≫trepidaciji ekvinokcijskih to?k≪, poskus razlage precesije Zemljine vrtilne osi , ki jo kasneje ?e dodela Tabit ibn Kora .
• 386 ? kitajski astronomi opazujejo supernovo SN 386 v ozvezdju Strelca .
• 393 ? kitajski astronomi opazujejo supernovo SN 393 v ozvezdju ?korpijona .
• 400 ? hindujski kozmolo?ki ?asovni cikli, opisani v delu Surja Sidhanta , dajo povpre?no vrednost sideri?nega leta 365,2563627 dni, ki je 1,4 sekunde dalj?a od sodobne vrednosti 365,2563627 dni. Kot najbolj to?na ocena bo veljala ve? kot tiso? let.
• 451 ? 28. junij, prihod Halleyjevega kometa (1P/451 L1) v prison?je.
• 465 ? ?u ?ungd?i uvede izbolj?an koledar.
• 499 ? Aryabhata I. v delu Arjabhatija predlaga heliocentri?ni gravitacijski model Oson?ja in izsredni elipti?ni model planetov, kjer se planeti vrtijo okrog svojih osi in kro?ijo po elipsah okrog Sonca. Planeti in Luna nimajo lastne svetlobe in odbijajo svetlobo s Sonca. Zemlja se vrti okrog svoje osi, kar povzro?a dan in no?, in kro?i okrog Sonca, kar povzro?a leto. Aryabhata poda polmere planetnih tirov z razmerjem tira Zemlja/Sonce. Verjame tudi, da so tiri planetov elipse in ne kro?nice, ter pravilno pojasni vzroke Son?evih in Luninih mrkov. Njegova ocena Zemljinega premera 12.722 km bo kot najbolj to?na veljala ve? kot tiso? let.

501 ? 1000 [ uredi | uredi kodo ]

• 628 ? Brahmagupta izda Pregled brahmanskih sestavov ( Brahma-sphuta siddhanta ), kjer obravnava Lunine in Son?eve mrke, planetne konjunkcije , oddaljenost Lune, Lunine faze in dolo?evanja leg planetov. Opi?e gravitacijo kot privla?no silo in na kratko opi?e gravitacijski zakon .
• 723 ? I Sin izbolj?a ?ang Hengov izum vrte?ega nebesnega globusa .
• 724 ? I Sin izbolj?a teorijo navideznega Son?evega gibanja Lia ?ua iz leta 600 .
• 725 ? I Sin primerja kotne razdalje zvezd v Labodu s svojimi in starej?imi meritvami in pri tem prvi odkrije, da se medsebojne lege zvezd s ?asom spreminjajo. Njegove dejanske ugotovitve lastnega gibanja niso upo?tevali. Pri tem je upo?teval tudi vpliv precesije Zemljine vrtilne osi.
• 772 ? Mohamed al-Fazari prevede Aryabhatovo delo Sidhanta v arab??ino .
• 773 ? indijska dela Aryabhate I. in Brahmagupte ter razpravo Surja Sidhanta prevedejo v arab??ino.
• 777 ? Jakub ibn Tarik izda razpredelnice po Sidhanti .
• okoli 780 ? Mohamed al-Fazari izdela prvi astrolab v muslimanskem svetu.
• 813 ? abasidski kalif Al-Mamun v Bagdadu ustanovi vseu?ili??e Hi?a modrosti z astronomskim observatorijem .
• okoli 820 ? al-Hvarizmi izda razpredelnice Zid? al-sindhind po delu Mohameda al-Fazarija.
• okoli 833 ? al-Fargani napi?e delo Elementi astronomije o nebesnih gibanjih ( al-Mudkhil ila'Ilm Ha'jat al-Aflak ).
• 837 ? 28. februar, prihod Halleyjevega kometa (1P/837 F1) v prison?je .
• 850 ? al-Fargani napi?e knjigo U?benik o znanosti o zvezdah ( Kitab fi D?avani ).
• okoli 856 ? al-Fargani sestavi pomembno razpravo o astrolabu.
• 870 ? al-Kindi navede svoj aristotelski zakon o zemeljski gravitaciji po katerem se te?ka masivna nebesna telesa gibljejo proti sredi??u, la?ja pa stran od njega.
• 900 ? Albatani uredi astronomske razpredelnice Sabejske tabele ( Kit?b al-Z?d? ali al-Z?d? al-S?b? ).
• 986 ? Ali Sufi izda Knjigo o nepremi?nih zvezdah ( Kitab al-Kavatib al-Tabit al-Musavar ) z zvezdnih katalogom za epoho 964 . V delu omenja Andromedino galaksijo (M31) in Veliki Magellanov oblak , ki sta vidna z ju?nega Arabskega polotoka .
• 1000 ? al-Haitam podpre heliocentri?ni model Oson?ja.

1001 ? 1500 [ uredi | uredi kodo ]

• okoli 1005 ? Ibn Junis sestavi nove zelo to?ne razpredelnice za izra?un leg planetov v astronomskem delu Hakimske tabele ( az-Zid? al-Kabir al-Hakimi ).
• 1006 ? Ali ibn Ridvan in kitajski astronomi opazujejo supernovo SN 1006 , najsvetlej?i zvezdni pojav na nebu, kar so ga kdaj zabele?ili.
• 1030 ? al-Biruni v svojem delu Zgodovina Indije ( Ta'rikal - Hind ) razpravlja o indijskih heliocentri?nih teorijah Aryabhate I., Brahmagupte in Varahamihire . Navede da heliocentri?ni model ne predstavlja nobenega matemati?nega problema.
• 1031 ? al-Biruni v svojem delu Mas´udov kanon ( Kitab al-kanun al-Mas’udi fi-al-haj´a vannud?um ) navede, da planeti kro?ijo po elipti?nih tirih in ne po kro?nih, kot so menili stari Grki.
• 1050 ? al-Zarkali navede, da se planeti okrog Sonca gibljejo po elipsah in v enem od gori?? le?i Sonce. To dejstvo je danes znano kot prvi Keplerjev zakon .
• 1054 ? kitajski astronomi zabele?ijo nenadno pojavitev svetle zvezde. Tudi skalne risbe ameri?kih staroselcev ( Anasazov in Mimbresov ) ka?ejo svetlo zvezdo v bli?ini Lune. Zvezda je eksplozija supernove SN 1054 4. julija na katero ka?e meglica Rakovica .
• 1066 ? 20. marec, prihod Halleyjevega kometa (1P/1066 G1) v prison?je. Komet je prikazan na tapiseriji iz Bayeuxa (1077).
• 1080 ? al-Zarkali izda Toledske planetne tabele .
• 1181 ? med 4. in 6. avgustom kitajski in japonski astronomi opazujejo supernovo SN 1181 v ozvezdju Kasiopeje . Pulzar 3C58 je morda zvezdni relikt tega dogodka.
• okoli 1200 ? Grosseteste predlaga prenovo julijanskega koledarja .
• okoli 1230 ? de Sacrobosco izda delo De sphaera mundi , v srednjem veku zelo vplivno delo o osnovnih astronomskih pojmih.
• 1250 ? al-Urdi razvije al-Urdijevo lemo, ki se kasneje pojavi v kopernikanskem heliocentri?nem modelu.
• 1252 ? Alfonz X. Kastiljski izda Alfonsove astronomske tabele , ki so v rabi do Kopernika.
• 1281 ? a?-?irazi izda delo Meja znanja o nebu ( Nehajat al-edrak fi dirajat al-aflak ) kjer izbolj?a ptolemejska na?ela gibanja planetov.
• 1282 ? at-Tusi izda zvezdni katalog.
• 1350 ? Ibn a?-?atir v svoji astronomski razpravi Zadnje iskanje izbolj?anja na?el ( Kitab nihajat al-sul fi ta?in al-usul ) odlo?no prenovi ptolemejske modele gibanja Sonca, Lune in planetov.
• 1370 ? d?ainisti?ni astronom Mahendra Suri napi?e prvo indijsko razpravo o astrolabu.
• 1426 ? Ulug Beg v bli?ini Samarkanda zgradi observatorij Gurganski zid? .
• 1437 ? Ulug Beg izda zvezdni katalog Zid? Ulug-Begi .
• 1442 ? v Pekingu zgradijo observatorij .

1501 ? 1600 [ uredi | uredi kodo ]

• 1543 ? Kopernik objavi svoje delo O kro?enjih nebesnih krogel ( De revolutionibus orbium coelestium ), kjer utemelji heliocentri?ni model Oson?ja.
• 1544 ? 24. januarja Frisius s pomo?jo camere obscure opazuje Son?ev mrk in naslednje leto v delu De Radio Astronimica et Geometrico objavi prikaz svoje metode.
• 1551 ? Reinhold pod vplivom Kopernikovih astronomsko-matemati?nih izbolj?av izda astronomske razpredelnice Prutenske tabele ( Prutenicae tabulae coelestium motuum ).

• 1572 ? De Brahe v ozvezdju Kasiopeje okrije supernovo SN 1572 .
• 1576 ? De Brahe na otoku Hueenu za?ne graditi observatorij Uraniborg . Njegov znameniti zidni kvadrant premera 3 m je imel lo?ljivost ?e 100" in je botroval Keplerjevim zakonom za gibanje Marsa in ostalih planetov.
•       ? Lilio dolo?i dol?ino tropskega leta 365,2425 ^d = 365 ^d 5 ^h 49 ^m 12 ^s .
• 1582 ? 14. oktobra pod vodstvom pape?a Gregorja XIII ob prenovi julijanskega koledarja v kr??anskih de?elah uvedejo gregorijanski koledar
• 1596 ? David Fabricij avgusta odkrije prvo znano periodi?no spremenljivko Miro (ο Kita ).

1601 ? 1700 [ uredi | uredi kodo ]

• 1602 ? Kepler izda zvezdni katalog Astronomiae instauratae progymnasmata z de Brahejevimi podatki.
• 1603 ? Bayer izda zvezdni katalog Uranometrija ( Uranometria ) s pribli?no 1200 zvezdami.
• 1607 ? 27. oktober, prihod Halleyjevega kometa (1P/1607 S1) v prison?je.
• 1609 ? Galilei prvi? uporabi daljnogled za opazovanje nebesnih teles.
• 1609 ? Kepler zapi?e 1. in 2. Keplerjev zakon .
• 1610 ? Johannes Fabricij z o?etom Davidom opazuje Son?eve pege .
• 1611 ? Demisiani prek starogr??ine ( starogr?ko τ?λε : tele ? oddaljen , daljni + starogr?ko σκοπε?ν : skope?n ? gledati , videti ) skuje izraz teleskop ( starogr?ko τηλεσκ?πο? : t?leskopos ? daljno gledanje ) za enega od Galilejevih in?trumentov predstavljenega na banketu v Akademiji dei Lincei .
• 1618 ? Kepler kon?a delo Ubranost sveta ( Harmonices Mundi ), v katerem opi?e 3. Keplerjev zakon .
• 1630 ? Scheiner izda delo Rosa Ursina , kjer podrobno opi?e Son?eve pege.
• 1638 ? Galilei v svojem delu Dvogovor o dveh glavnih svetovnih sestavih, Ptolemejevem in Kopernikovem zapi?e 3. Keplerjev zakon z obratnimi vrednostmi povpre?nih hitrosti.
• 1666 ? Borelli objavi delo Teorija Medi?ejskih planetov izpeljana iz fizikalnih vzrokov ( Theoricae Mediceorum planetarum ex causis physicis deductae ), v katerem posku?a opisati gibanje Jupitrovih naravnih satelitov s pomo?jo zakonov privla?nosti teles .
• 1668 ? Newton izdela svoj prvi zrcalni daljnogled , kjer uporabi vbo?eno glavno zrcalo in ravno sekundarno zrcalo. Njegov in?trument izni?uje kromati?no aberacijo refraktorjev .
• 1672 ? Montanari odkrije spremenljivost navideznega sija Algola (β Perzeja ).
• 1675 ? ustanovijo Kraljevi observatorij Greenwich .
• 1679 ? Halley izda zvezdni katalog Catalogus stellarum australium s 341-imi zvezdami ju?nega neba.
• 1686 ? Kirch odkrije spremenljivost navideznega sija χ Laboda .
• 1687 ? Newton objavi delo Matemati?na na?ela naravoslovja ( Philosophiae naturalis principia mathematica ), v katerem opredeli splo?ni gravitacijski zakon .

1701 ? 1800 [ uredi | uredi kodo ]

• 1705 ? Halley izra?una tir in obhodno dobo kometa, kasneje imenovanega po njem (1P/1758 Y1, 1759 I). Objavi delo Prikaz astronomije kometov ( Synopsis astronomiae cometicae ), ki ga je za?el pisati leta 1682.
• 1718 ? Halley odkrije lastna gibanja zvezd.
• 1725 ? posmrtno izide Flamsteedov zvezdni katalog Historia coelestis Britannica s podatki ve? kot 3000 zvezd.
• 1728 ? Bradley odkrije in pojasni aberacijo svetlobe.
• 1731 ? Bevis odkrije meglico Rakovica . Neodvisno od njega jo odkrije 28. avgusta 1758 ?e Messier pri iskanju Halleyjevega kometa.
• 1748 ? Bradley objavi odkritje nutacije Zemljine vrtilne osi , ki jo je odkril ?e leta 1728.
• 1755 ? Kant izdela teorijo nastanka Oson?ja iz vrte?ega oblaka prvotne snovi in jo objavi v delu Splo?na naravna zgodovina in teorija neba ( Allgemeine Naturgeschichte und Theorie des Himmels ).
• 1759 ? 13. marec, prihod Halleyjevega kometa (1P/1758 Y1, 1759 I) v prison?je, kar je predvidel Halley.
• 1762 ? Bradley objavi teleskopski zvezdni katalog.
• 1766 ? Titius odkrije Titius-Bodejev zakon o sorazmerni razdalji planetov od Sonca.
• 1768 ? Bode za?ne izdajati Astronomisches Jahrbuch .
• 1772 ? Bode objavi Titius-Bodejev zakon.
• 1774 ? Messier izda katalog 45 astronomskih teles zunaj Oson?ja, kot so meglice in zvezdne kopice. Katalog je izdal, da bi lahko pri iskanju kometov razlo?evali med nepomi?nimi in gibajo?imi se telesi na nebu. Do leta 1781 je katalog narasel na 110 teles, ki se uporablja ?e danes, vklju?no z oznakami od M1 do M110 .
• 1781 ? 13. marca William Herschel v ozvezdju Dvoj?kov okrije sedmi planet Uran .
• 1782 ? William Herschel objavi katalog dvojnih zvezd .
•       ? Goodricke prvi regularno opazuje spremenljivko Algol (β Perzeja ) in odkrije periodi?nost v spremembi njenega navideznega sija .
• 1783 ? William Herschel iz opazovanj velikega ?tevila zvezd naka?e obliko Galaksije in iz oblike ozvezdja Herkul potrdi lastno gibanje Oson?ja v smeri proti Herkulu. Objavi delo O gibanju Sonca in Oson?ja .
• 1784 ? Pigott odkrije prvo kefeido Bezek ( η Orla ).
•       ? Goodricke odkrije razliko v navideznem siju zvezde Alredif (δ Kefeja ), po kateri se imenujejo kefeide.
• 1786 ? William Herschel objavi katalog, v katerem je 10.000 na novo odkritih meglic in zvezdnih kopic .
•       ? Piggot objavi prvi katalog spremenljivk z 12 telesi.
• 1789 ? William Herschel objavi katalog s 1000 na novo odkritimi meglicami in zvezdnih kopicami, ter razdela razvrstitev meglic.
• 1794 ? Chladni poka?e, da so meteoriti nezemeljskega izvora.
• 1796 ? Laplace objavi svojo kozmogoni?no teorijo.
• 1798 ? sredi avgusta se na Observatoriju Seeberg pri Gothi na prvem evropskem astronomskem kongresu zbere 15 astronomov.
• 1800 ? William Herschel odkrije infrarde?e valovanje .
•       ? Zach do leta 1818 izdaja Monatliche Correspondenz zur Beforderung der Erd- und Himmels-Kunde .

1801 ? 1850 [ uredi | uredi kodo ]

• 1801 ? 1. januarja Piazzi v ozvezdju Bika odkrije prvi asteroid , imenovan Cerera , od 24. avgusta 2006 opredeljen kot pritlikavi planet .
•       ? Bode izda katalog Uranografija ( Uranographia ) z ve? kot 17.000 legami zvezd, vidnih s prostim o?esom . Katalog je bil brez umetni?kih upodobitev ozvezdij.
•       ? de Lalande izda zvezdni katalog Histoire celeste francaise s 47.000 zvezdami.
•       ? Riter odkrije ultravijoli?no valovanje .
• 1802 ? William Herschel objavi ?e en katalog s 500 novimi meglicami in zvezdnimi kopicami.
• 1803 ? William Herschel potrdi obstoj pravih dvojnih zvezd.
•       ? 28. marca Olbers odkrije drugi asteroid Palas .
• 1804 ? Bessel ?e enkrat prera?una tir Halleyjevega kometa na podlagi starej?ih opazovanj Harriota in Torporleyja leta 1607. Svoje rezultate po?lje Olbersu.
•       ? 1. septembra Harding odkrije tretji asteroid Juno .
• 1806 ? Troughton izdela Groombridgeov meridijanski tranzitni krog , s katerim Groombridge sestavi Katalog polarnih zvezd ( A Catalogue of Circumpolar Stars ).
• 1807 ? 29. marca Olbers odkrije ?etrti asteroid Vesto , kar spodbudi razpravo o obstoju planeta med Marsom in Jupitrom , ki naj bi razpadel.
• 1808 ? Harding izda zvezdni katalog Atlas novus coelestis s podatki 120.000 zvezd.
• 1814 ? Fraunhofer odkrije temne absorpcijske ?rte v Son?evem spektru , kasneje imenovane po njem .
• 1815 ? Lindenau do leta 1818 izdaja ?asopis za astronomijo in sorodne vede ( Zeitschrift fur Astronomie und verwandte Wissenschaften ).
• 1818 ? Bessel izvede prve meritve leg zvezd in izdela poenoten sistem ra?unanja njihovih leg, ki ga ?e danes uporabljamo. Izda katalog leg 50.000 zvezd izra?unanih po Bradleyjevih opazovanjih, ki ga je kasneje ?e izbolj?al njegov u?enec Argelander . Izda knjigo Uvod v astronomijo .
• 1820 ? v Londonu ustanovijo Astronomsko dru?tvo iz Londona ( Astronomical Society of London ), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
• 1821 ? Bessel na Observatoriju v Konigsbergu do leta 1825 izmeri lege 32.000 zvezd v ekvatorialnem koordinatnem sistemu. To ?tevilo je do leta 1833 naraslo do 75.000 zvezd med 15 stopinjami ju?ne in 45 stopinjami severne deklinacije do magnitude 9 ^m .
• 1824 ? South skupaj z Johnom Herschlom izdela katalog 380 dvojnih zvezd. Pri izdelavi kataloga sta ponovno opazovala dvojne zvezde, ki jih je odkril ?e William Herschel.
• 1825 ? South nadaljuje z opazovanji in odkrije 458 novih dvojnih zvezd.
• 1827 ? von Struve objavi katalog dvojnih in ve?kratnih zvezd Catalogus novus stellarum duplicium , v katerem je od 3112 navedenih zvezd sam odkril in prou?il 2343 dvojnih zvezd.
• 1831 ? Astronomsko dru?tvo iz Londona se preimenuje v trenutni naziv Kraljeva astronomska dru?ba ( Royal Astronomical Society ; RAS).
• 1835 ? 16. november, prihod Halleyjevega kometa (1P/1835 P1, 1835 III) v prison?je.
• 1837 ? v Gottingenu odprejo prvi magnetni observatorij.
• 1838 ? Bessel po temeljiti analizi svojih meritev objavi, da je zvezda ( 61 Laboda (Cygni)) v enem letu opisala na nebu manjhno elipso med ostalimi zvezdami. Za njeno paralakso tega leta dobi 0,37 kotne sekunde , leta 1840 pa 0,348 sekunde. To pomeni, da je zvezda od nas 590.000-krat dlje kot Sonce, oziroma 160.000 milijard km dale? ali 11,1 svetlobnega leta .
•       ? von Struve objavi rezultate opazovanj Vege (α Lire ), ki jo je izbral zaradi svetlosti in velikega lastnega gibanja. Meril je manj to?no kot Bessel, a je Vegi vseeno uspel izmeriti letno paralakso 13/50 = 0,26 kotne sekunde (danes 0,123 sekunde).
• 1839 ? Arago za?ne prakti?no uporabljati fotografijo v astronomiji.
• 1842 ? Bessel objavi svoje delo Astronomska opazovanja ( Astronomische Untersuchungen ) .
• 1843 ? von Struve to?no izmeri konstanto aberacije.
• 1844 ? Bessel s svojim Fraunhoferjevim heliometrom opazi nepravilnosti v gibanju Sirija in Prokijona ter zaklju?i, da jih ne povzro?a paralaksa, ampak neki njun nevidni spremljevalec, ki kro?i okrog zvezd.
•       ? Lord Rosse s 36 pal?nim daljnogledom opazuje meglico Rakovico .
• 1849 ? 23. septembra Galle skupaj s pomo?nikom d'Arrestom na berlinskem observatoriju na podlagi Le Verrierjevih izra?unov odkrije osmi planet Oson?ja Neptun .

1851 ? 1900 [ uredi | uredi kodo ]

• 1861 ? Zollner skonstruira astrofotometer .
• 1862 ? Alvan Graham Clark ?e z nedokon?anim 660 mm refraktorjem na Pomorskem observatoriju ZDA odkrije Sirij B, belo pritlikavko , komponento B dvojnega sistema Sirija .
•       ? Angstrom doka?e, da Son?eva atmosfera med drugim vsebuje vodik .
• 1868 ? Angstrom objavi veliko karto Son?evega spektra v Recherche s sure specter solitaire , ki vklju?uje meritve ve? kot 1000 spektralnih ?rt .
•       ? Lockyer in Janssen neodvisno spektroskopsko odkrijeta helij .
• 1871 ? Konkoly-Thege v Stari ?ali (sedaj Hurbanovo ) zgradi observatorij.
• 1877 ? Hall s Clarkovim 660 mm refraktorjem 12. in 18. avgusta odkrije Marsova naravna satelita Deimos in Fobos .
•       ? Schiaparelli ob prison?ju opazuje Mars .
• 1878 ? Hale iznajde spektroheliograf .
• 1889 ? Pickering objavi prvo spektroskopsko sliko dvozvezdja Alula Australis ( ξ Velikega medveda (ξ Ursae Majoris)).

1901 ? 1950 [ uredi | uredi kodo ]

• 1904 ? 28. decembra Borrelly odkrije Borrellyjev komet (19P/Borrelly).
• 1910 ? 20. april, prihod Halleyjevega kometa (1P/1909 R1, 1910 II, 1909c) v prison?je.
• 1923 ? Hubble s 100 pal?nim Hookerjevim zrcalnim daljnogledom na Observatoriju Mt. Wilson opazuje kratkoperiodi?ne spremenljivke v Andromedini meglici in ugotovi, da le?ijo predale?, da bi bile ?lanice na?e Galaksije. Razdaljo do Velike Andromedine galaksije je ocenil na 900.000 svetlobnih let in oceno kasneje zni?al na 750.000 svetlobnih let. Obe oceni sta prenizki. Danes je ocenjena razdalja 2,2 milijona svetlobnih let, a za?etni korak je naredil.
• 1927 ? Lemaitre iz ena?b splo?ne teorije relativnosti v ?lanku izpelje Hubblov zakon .
• 1929 ? Hubble prvi ugotovi, da so galaksije skupki zvezd, ki so oddaljene preko milijon svetlobnih let.
•       ? Hubble in Humason po skoraj desetletju opazovanj zapi?eta Hubblov zakon.

1951 ? 2000 [ uredi | uredi kodo ]

• 1969 ? vesoljska sonda Mariner 7 naredi prvi bli?nji posnetek Marsovega naravnega satelita Fobos .
• 1986 ? 9. februar, prihod Halleyjevega kometa (P/1982 U1, 1986 III, 1982i) v prison?je.
• 1994 ? 13. januarja za?ne delovati popravljeni Hubblov vesoljski daljnogled (HST).

2001 ? 2015 [ uredi | uredi kodo ]

• 2001 ? 25. septembra je slikano jedro Borrellyjevega kometa na razdalji 8 km od vesoljske sonde Deep Space 1 .
• 2002 ? Giacconi za svoje dose?ke na podro?ju rentgenske astronomije prejme Nobelovo nagrado za fiziko . Poleg njega nagrado za pionirske prispevke k astrofiziki , ?e posebej za odkritje kozmi?nih nevtrinov prejmeta Davis in Ko?iba .
•       ? 17. oktobra izstrelijo vesoljski daljnogled za ?arke gama INTEGRAL .
•       ? prva prepri?ljiva meritev gravitacijskega rde?ega premika na povr?ini nevtronske zvezde ( EXO 0748-676 ).
•       ? prvo odkritje anormalnega rentgenskega pulzarja ( PSR J0100-7211 v Malem Magellanovem oblaku v ozvezdju Tukana ).

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• ?asovni pregled astronomov
• ?asovni pregled fizike ?rnih lukenj
• ?asovni pregled gravitacijske fizike in relativnosti
• pregled razvoja merjenja ?asa

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• George, Ochoa ; Melinda, Corey (1995). The timeline book of science . New York: Ballantine Books. ISBN   0-345-38265-X .