Supernova je eksplozija na koncu ?ivljenja zvezde. Povzro?i izjemno svetle predmete iz plazme , ki postopoma postanejo nevidni v nekaj tednih ali celo mesecih . Do tega lahko privedeta dva vzroka. Masivna zvezda se sesede sama vase, ali pa bela pritlikavka kopi?i snov zvezde spremljevalke, dokler ne prese?e Chandrasekharjeve meje in povzro?i termonuklearne eksplozije. V obeh primerih zvezda ve?ino snovi izvr?e v okolico. V standardni kozmologiji je supernova glavni ali celo edini vir te?jih elementov , ki ne morejo nastati z jedrskim zlivanjem , nastanejo pa pri eksploziji supernove. Lahko se iz nje razvije nevtronska zvezda , ki je majhna, a zelo gosta (kubi?ni cm tehta enako kot celo ?love?tvo). Lahko pa kon?a kot bela pritlikavka.

Tipi supernov [ uredi | uredi kodo ]

Tip I (supernove prve vrste) [ uredi | uredi kodo ]

Ta tip supernove je za klasifikacijo uporablja spekter . V nihovem spektru ni Balmerjevih ?rt vodika ^[1] .

Tip Ia [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek tega razdelka je Supernova tipa Ia

Do tega pojava lahko pride le v dvozvezdju , v katerem je ena od zvezd bela pritlikavka . Bela pritlikavka sesa snov s spremljevalke, in ko doe?e Chandrasekharjevo mejo, eksplodira. VSE take supernove so enake, ker imajo enako maso, ko eksplodirajo.

Tip II (supernove druge vrste) [ uredi | uredi kodo ]

Tak?ne supernove za razliko od tipa I imajo Balmerjeve ?rte vodika .

Kandidati za supernovo v na?i galaksiji [ uredi | uredi kodo ]

• Ro Kasiopeje
• Eta Gredlja
• RS Ka?enosca
• U ?korpijona
• VY Velikega psa
• Betelgeza
• Antares
• Spika
• Mnoge zvezde tipa Wolf-Rayet

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam supernov
• Supernova tipa Ia

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Ta o zvezdi ?lanek je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u