1291 ( MCCXCI ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na ponedeljek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Uni?enje kri?arske Jeruzalemske kraljevine [ uredi | uredi kodo ]

• Kri?arske oblasti v prestolnici Jeruzalemske kraljevine Akkonu v obupu ?e zadnji? po?ljejo odposlanstva za pomo? na evropske dvore. Odgovor je pi?el. Celo ciprski kralj Henrik II. , ki je hkrati kralj Jeruzalema, po?lje branit mesto svojega mlaj?ega brata Amalrika .
• 5. april - Egiptovska mamelu?ka vojska pod vodstvom sultana Al-A?rafa Halila se formira pred obzidjem Akkona.

• 7. april - Za?etek obleganja Akkona z impresivnimi oblegovalnimi napravami, ki traja osem dni. Obe vojski se spopadeta v manj?ih praskah.
• 15. april - Templarji izvedejo neuspe?en izpad v muslimanski tabor, saj se njihovi konji zapletejo v ?otorske vrvi. Nekaj dni kasneje se na podobno klavrn na?in kon?a izpad hospitalcev .
• 5. maj - Moralo branilcev mesta nekoliko dvigne prihod ciprskega/jeruzalemskega kralja Henrika II. , ki pa se zgolj prepri?a o brezupni situaciji. ↓
• → Kri?arji po?ljejo odposlanstvo k sultanu, ki pa ne ?eli sli?ati ni?esar drugega kot brezpogojno predajo mesta.
• 8. maj - Stolpi braniteljev se zaradi izpodkopavanja za?no nagibati in podirati.
• 18. maj - Mameluki vdro v mesto, ki ga branitelji srdito branijo. Kralj Henrik II. izkoristi varstvo teme in sredi no?i pobegne z okoli 3000 svojimi vojaki. Pridru?i se mu veliki mojster hospitalcev Jean de Villiers . ↓

19. maj → Proti jutru opazijo mameluki izpraznjen sektor, ki bi ga morali braniti Cipr?ani. Sultan Halil ves napor oblegovalcev usmeri v to ?ibko to?ko. Mamelu?ka vojska se ob hudih izgubah prebije v mesto in zavzame skoraj vso mesto razen sektorja, ki ga branjo templarji. V boju je smrtno ranjen veliki mojster vitezov templarjev Guillaume de Beaujeu . Nasledi ga Thibaud Gaudin , 22. veliki mojster po seznamu , ki pa ga red evakuira skupaj s templjarsko zakladnico, zato poveljstvo med branitelji prevzame templjar mar?al Peter de Severy.

• 28. maj - Zadnji napad egiptovskih mamelukov na templjarsko trdnjavo, ki jo branilci branijo do zadnjega mo?a. Izpodkopana utrdba se pod te?o branilcev in napadalcev zru?i vase. Akkon je s tem zavzet. Do konca leta padejo ?e naslednja kri?arska obalna mesta :
  • 29. maj - Tir pade ?e naslednjega dne po padcu Akkona;
  • junij - Sidon ;
  • julij - Bejrut ;
  • Tartus , kamor se je sprva preselil dvor Jeruzalemske kraljevine. Po zavzetju Tartusa se preselijo na Ciper, od koder na?rtujejo nove (neuspe?ne) kri?arske vojne. Mameluki v skladu s preteklo prakso na?rtno uni?ijo vso pristani?ko infrastrukturo in utrjene to?ke, ki bi rabile za ponovno zavzetje Svete de?ele. 1302 ↔

Mongolski imperij [ uredi | uredi kodo ]

• pomlad - Na mongolski dvor Velikega kana prispe ilkanatsko odposlanstvo z Argunovim pismom, v katerem prosi Kublajkana , da mu med mongolskim plemstvom poi??e nevesto in s tem utrdi njuno zavezni?tvo. Kublajkan pri?ne priprave za pomorsko odpravo proti Perziji, saj je pot preko nemirnega ?agataja z zaupno nalogo preve? tvegana. S tem dobi tudi Marko Polo ^[1] mo?nost za vrnitev v domovino.
• 7. marec - Umrlega kana Ilkanata Arguna nasledi mlaj?i brat Gajhatu .
• Zlata horda : ker postane Teluboga voja?ko precej vpliven kan, se Zlata horda skupaj z ruskimi vazalstvi za?ne cepiti med njim in de facto kanom Nogajem . Le-ta zvabi Telubogo pod krinko pogajanj v past in ga umori skupaj z njegovimi privr?enci. Za novega kana si nato nastavi prane?aka Tohto , ki je sprva njemu uslu?en kan. Tohta ni musliman in pripada liniji mongolskega ?amanizma. 1293 ↔
• Kitajski matematik, astronom, in?enir in krajinski arhitekt Guo Shoujing zaklju?i s projektom izgradnje umetnega jezera Kunming pri Pekingu , ki ima poleg dopolnitve estetskega videza cesarjeve Poletne pala?e prakti?ni namakalni namen.
• Quanzhou , provinca Fujian : mongolska diplomatska flota se pod vodstvom bene?kega ambasadorja v mongolski slu?bi Marka Pola odpravi na tvegano plovbo proti Perziji. Za nevesto je izbrana mongolska princesa Koka?in . Potovanje, ki poteka skozi Mela?ki preliv do ju?ne Indije in od tam Perzijskega zaliva, traja dve leti. 1294 ↔

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• 29. januar - Po smrti grofice Ivane Bloi?ke nasledi Grofijo Blois njen bratranec Hugo II. . Grofija Chartes je prodana francoski kroni.
• 19. februar - Tarasconski sporazum : pape? Nikolaj IV. preko legatov posreduje v mirovnem sporazumu med aragonsko in francosko krono. Preklicano je izob?enje aragonskega kralja Alfonza III. , zato se mora francoski princ Karel Valoi?ki , ki mu je bil naziv aragonskega kralja priznan med aragonsko kri?arsko vojno , odpovedati temu nazivu. Sporazum ne posega v status Sicilije, zato izob?enje za Alfonzovega mlaj?ega brata Jakoba I. ?e vedno velja.
• maj - Genovska brata Vandino in Ugolino Vivaldi , po poklicu trgovca, po zna?aju pustolovca, se odpravita na pot proti Indiji, najverjetneje okoli Afrike. Potem ko zapustita obalo Maroka, se za njima izgubi vsaka sled. ?e kmalu zatem se pojavijo razne bolj ali manj optimisti?ne teorije o njunem izginotju.
• 10. maj - ?kotska nasledstvena kriza se nadaljuje. ?kotski parlament podeli angle?kemu kralju Edvardu I. pravico do mediacije pri izbiri novega ?kotskega kralja.
• 18. junij - Umrlega aragonskega ^[2] kralja Alfonza III. nasledi njegov mlaj?i brat, sicilski kralj Jakob I. ^[3] , ki tako zdru?i sicilsko vladavino z aragonsko, vendar regentstvo nad Sicilijo prepusti svojemu mlaj?emu bratu Frideriku . 1295 ↔
  • Tarasconski sporazum postane pravno ni?en .
• 15. julij - Umre nem?ki kralj Rudolf I. Habsbur?ki , ki je na evropski politi?ni zemljevid postavil dinastijo Habsbur?anov . Pred smrtjo mu ne uspe investirati svojega sina Alberta I. . Novi kralj je izvoljen naslednje leto.
• 1. avgust - V skladu se tradicijo se trije ?vicarski kantoni Uri , Schwyz in Unterwalden zdru?ijo v ?vicarsko konfederacijo . Zdru?evanje je narekovala skupna obramba pred Habsbur?ani, ki so nadzorovali mesta severno od njih. To leto so si namre? priklju?ili Lucerno . Formalnej?a oblika sporazuma je sklenjena leta → 1332 .
• Oglejski patriarh Rajmond Della Torre aneksira Trst .
• Obleganje Tarife , rekonkvista : leonski plemi? Alonso Perez de Guzman , ki je v slu?bi kastiljske krone, prvi? ubrani poskus Marinidov , da bi zavzeli strate?ko Tarifo. 1296 ↔
• Po 23-letih ujetni?tva je izpu??en kastiljski princ Henrik Senator , ki ga je po porazu pri Tagliacozzu dal zapreti Karel An?ujski .
• Po treh letih skrivanja ujamejo Angle?i voditelja vali?anskega upora 1287-88 Rhysa ap Maredudda .
• ?e?ka: dokon?an je grad Klenova .
• Novi ogrski kralj Andrej III. podeli Bratislavi mestne pravice.
• Benetke : mestna uprava preseli steklarje na bli?nji lagunski otok Murano . Glavni cilj je zmanj?ati po?arno tveganje.
• Benediktanski menih in bodo?i inkvizitor Bernard Gui pou?uje teologijo v Limogesu .
• Fran?i?kanski menih Duns ?kot vstopi v duhovni?ki stan.
• Antwerpen dobi mestne pravice.
• Kjoto , Japonska: biv?i cesar Kamejama ustanovi zen budisti?ni tempelj Nanzen-d?i .

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 8. februar - Alfonz IV. , portugalski kralj († 1357 )
• 9. marec - Kangrande I. della Scala , vladar Verone († 1329 )
• 23. september - Boleslav III. Razsipni , poljski vojvoda Legnice, izob?enec († 1352 )
• 31. oktober - Philippe de Vitry , francoski skladatelj in pesnik († 1361 )

Neznan datum

• Abdiso Brika bar , sirski nestorijanski ?kof in pisec († 1318 )
• Ajmon Savojski , grof Savoje († 1343 )
• Hasan Gangu , ustanovitelj Sultanata Bahmani († 1358 )
• pape? Klemen VI. († 1352 )
• Lippo Memmi , italijanski (sienski) slikar († 1356 )
• Margareta Ebner , nem?ka redovnica, misti?arka († 1351 )
• Peter Tempesta , neapeljski plemi?, grof Ebolija († 1315 )
• Rinaldo Cavalchini , italijanski (veronski) pesnik, humanist († 1362 )
• Teodor I. Paleolog , markiz Montferrata († 1338 )
• Viola Elizabeta Te?inska , poljska princesa, mad?arska, ?e?ka in poljska kraljica († 1317 )
• Vira Balala III. , indijski kralj Hojsale († 1343 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 29. januar - Ivana Bloi?ka , grofica Bloisa, Chartresa in Dunoisa (* 1253 )
• 7. marec - Argun , kan Ilkanata (* 1258 )
• 18. junij - Alfonz III. , aragonski kralj (* 1265 )
• 24. junij - Eleanora Provansalska , angle?ka kraljica (* 1223 )
• 15. julij - Rudolf I. Habsbur?ki , nem?ki kralj (* 1218 )
• 12. julij - Herman VII. , mejni grof Baden-Badna (* 1266 )

Neznan datum

• Abraham Abulafija , ?panski judovski mistik, rabin, filozof (* 1240 )
• Butigeidis , veliki litovski knez (* ni znano)
• Guillaume de Beaujeu , 21. veliki mojster vitezov templarjev
• Sadi , perzijski pesnik (* 1184 )
• Teluboga , kan Zlate horde
• Teobald II. , grof Bara (* 1221 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]