Glavni ?lanek: Zgodovina Norve?ke .

?tevilni kamniti spomeniki dokazujejo, da je bila Norve?ka naseljena ?e v mlaj?i kameni dobi , okrog leta 3000 pr. n. ?t. Iz bronaste dobe , ko so se na obalah in v dolinah te de?ele naselili Germani , so risbe na skalah blizu Trondheima . Naselja, katerih imena se kon?ujejo na -vik ali -heim pri?ajo o nekdanjih majhnih kraljestvih, ki jih je leta 872 prvikrat zdru?il v dr?avo Harald Lepolasi (ok.?850 ? ok.?932), vendar je ta kmalu spet razpadla na posamezne dele. Vikingi so bili od 9. do l0. stoletja osvajalci, ki so se jih bali v Severnem morju . Njihove ladje so priplule do Anglije , Islandije , Grenlandije in celo do obal Severne Amerike . A gospodarji morja niso dolgo ostali gospodarji v lastni de?eli. V 11. in 12. stoletju se je Dancem ve?krat posre?ilo zasesti Norve?ko in s tem utirati pot kr??anstvu. V ta namen je bila ustanovljena trondheimska nad?kofija s ?imer se je za?ela graditev lesenih cerkva. Te lesene cerkve so ?e danes simbol Norve?ke.

Danska kraljica Margareta I. , vdova norve?kega kralja ?igar o?e je bil ?vedski kralj, je Norve?ko, Dansko in ?vedsko leta 1397 pogodbeno zdru?ila v Kalmarsko zvezo . Zveza je leta 1523 zaradi izstopa ?vedske sicer razpadla, toda danski kralji so ?e naprej ostali tudi norve?ki kralji, Norve?ka pa se je tako za ve? stoletij spremenila v dansko provinco. Danci so vpeljali reformacijo povezali so vladarske posle, dan??ina je postala ?olski in uradni jezik, srebro in baker iz norve?kega gorovja pa sta polnila dansko blagajno. Ko je bila Danska premagana v napoleonskih vojnah , je Norve?ko leta 1814, kot zmagovalka, prevzela ?vedska. Pri menjavi vladarjev so Norve?ani zahtevali samostojnost, te niso dobili, dobili pa so liberalno ustavo v zameno pa je morala Norve?ka priznati unijo z ?vedsko.

Sredi 19. stoletja se je na Norve?kem mo?no okrepila narodna zavest, ki je pri?la ?e posebno do izraza v jezikovnem sporu. De?ela je postala neodvisna leta 1905 in Norve?ani so se na plebiscitu odlo?ili za ohranitev monarhije. Za svojega norve?kega kralja okronali danskega princa kot Haakona IV. . Samostojna Norve?ka se je spomnila svoje pomorske tradicije in je z razvojem trgovskega ladjevja do?ivela med prvo svetovno vojno , v kateri je ostala politi?no nevtralna, ob?uten gospodarski napredek.

Med drugo svetovno vojno je Norve?ko napadla in zasedla nacisti?na Nem?ija ter posku?ala z njenega dolgega obalnega boka zavra?ati angle?ke napade na celino. Kralj in vlada sta od?la v izgnanstvo.

Danes je Norve?ka kot svobodna dr?ava ?lanica vseh pomembnih zahodnih zvez, kot sta NATO in EFTA , vstop v Evropsko unijo pa so na plebiscitu zavrnili zaradi ribolovnih pogojev. Svobodno in ?ir?o ponovitev je do?ivela celo zgodovinska Kalmarska zveza in sicer v Nordijskem svetu, v katerega so se leta 1951 v?lanile Norve?ka, Danska in ?vedska, pozneje pa tudi Finska.

Norve?ka kultura je zavezana evropski tradiciji in je vanjo tudi odlo?ilno prispevala. O kr??anstvu pri?ajo na primer samosvoje lesene cerkve in biser nordijske gotike, stolnica v Trondheimu . ≫Ledenomorska stolnica≪?v Tromsøju , mestna hi?a v Oslu in v jugendstilu zgrajeno mesto Alesund ka?ejo na tokove evropske moderne v norve?ki arhitekturi . V slikarstvu in knji?evnosti so dali tej moderni odlo?ilne spodbude prav Norve?ani. Edvard Munch spada med predhodnike ekspresionizma , drame Henrika Ibsena so postale zgled sodobnega gledali??a, a tudi najbolj posebni norve?ki glasovi niso ostali na provincialni ravni, temve? so dosegli svetovno slavo. O ti?ini in turobnosti obmorske de?ele, a tudi o razdvojenosti njenih ljudi med resnobo in arhai?no veselje pripovedujejo glasbena dela Edvarda Griega in romani Knuta Hamsuna .

Glavna ?lanka: Geografija Norve?ke in Geologija Norve?ke .

Norve?ka se razteza od rta Lindesnes na jugu do ve? kot 1.700 kilometrov zra?ne ?rte oddaljenega Nordkappa na severu in od tam ?e nadaljnjih 250 kilometrov proti vzhodu. Izredno raz?lenjena obala obroblja Norve?ko morje in gorata notranjost je povpre?no komaj kje ?ir?a od sto kilometrov, pri Narviku samo ?est, pri Oslu pa vendarle 430 kilometrov. Obala meri v zra?ni ?rti 2.650 kilometrov, ?e pa ji pri?tejemo ?e fjorde , zalive in ob obali le?e?e otoke, teh je okoli 50.000, se podalj?a kar za desetkrat in razkazuje igro narave posebne vrste. Povr?ina dr?ave zna?a 324.220?km², od tega je 16.360?km² voda in 307.860?km² kopnega . Najvi?ja gora je Goldhøpingen z 2469 metri nadmorske vi?ine .

Norve?ka pokrajina je posledica ledenih dob, ki so zapustile razlo?ne sledi od zahodne obale do dr?avne meje s ?vedsko. Rodovitna tla so dar morja, ki je pustilo za seboj z rudninami bogate usedline. Ostri gorski grebeni so samo na Lofotih . Fjorde, ki se globoko zarezujejo v strmo Skandinavsko gorovje in segajo marsikje ve? kot sto kilometrov v notranjost, so izbrusili ledeniki, pozneje pa jih je zalilo morje. O debeli plasti celinskega ledu, ki je prekrivala kopno, pri?ajo samo ?e ostanki ledu na visokih planotah. Skandinavsko gorovje, ki poteka v smeri sever-jug, se vle?e ?ez Norve?ko po vsej dol?ini in sega do 2.470 metrov visoko. Visoke planote nad drevesno mejo pa sestavljajo neskon?ni viddi in ?elli , po katerih se raztezajo stepe in tundre z mahovi in vresjem, ki jih prekinjajo jezera in mo?virja.

Zaradi pokrajine so kraji v fjordih te?ko dostopni, do njih dostikrat pelje le ena pot. Deli obale so bili dolgo dosegljivi samo z ladjo in ?e danes je najbolj priljubljeno prevozno sredstvo po?tne in tovorne ladje na sloviti Hurtigovi ruti, ki se mimo ?eri zvija skozi fjorde tako do najbolj odro?nih pristani?? kot do velikih mest.

Ju?ni in zahodni deli Norve?ke, ki so popolnoma izpostavljeni atlantskim nevihtnim frontam, imajo ve? padavin in imajo milej?e zime kot vzhodni in skrajni severni deli. Obmo?ja vzhodno od obalnih gora so v padavinski senci in imajo manj?e koli?ine de?ja in snega kot na zahodu. Ni?ine okoli Osla imajo najtoplej?a poletja, a tudi hladno vreme in sneg pozimi. Najbolj son?no vreme je ob ju?ni obali, v?asih pa je lahko celo obala dale? na severu zelo son?na ? najbolj son?en mesec s 430 son?nimi urami je bil zabele?en v Tromsøju . ^{[9] [10]}

Zaradi velike zemljepisne ?irine Norve?ke so v dnevni svetlobi velike sezonske razlike. Od konca maja do konca julija se sonce nikoli popolnoma ne spusti pod obzorje na obmo?jih severno od arkti?nega kroga (zato Norve?ko opisujejo kot ≫de?elo polno?nega sonca≪), preostali del dr?ave pa do?ivi do 20 ur dnevne svetlobe na dan. Nasprotno pa od konca novembra do konca januarja sonce nikoli ne vzide nad obzorjem na severu, preostali del dr?ave pa je dnevni dan zelo kratek.

Obalno podnebje Norve?ke je izjemno blago v primerjavi z obmo?ji na podobnih zemljepisnih ?irinah drugod po svetu, saj Zalivski tok te?e neposredno ob obali severnih obmo?ij atlantske obale in pozimi stalno segreva regijo. Temperaturne anomalije, ugotovljene na obalnih lokacijah, so izjemne, saj imajo ju?ni Lofoti in Bø vse mese?ne vrednosti nad ledi??em (brez meteorolo?ke zime), ?eprav so severno od polarnega kroga. Najsevernej?a obala Norve?ke bi bila tako pozimi pokrita z ledom, ?e ne bi bilo Zalivskega toka.ref> ≫The Gulf Stream Myth≪ . ocp.ldeo.columbia.edu . </ref> Vzhod dr?ave ima bolj celinsko podnebje, v gorskih verigah pa subarkti?no in tundro. Ve? padavin je tudi na obmo?jih, ki so izpostavljena Atlantiku, zlasti na zahodnih pobo?jih gorskih verig in bli?njih obmo?jih, kot je Bergen . Doline vzhodno od gorskih verig so najbolj suhe; nekatere doline so v ve?ini smeri za??itene z gorami. Saltdal (81 m) v Nordlandu je najbolj suh kraj z 211 milimetri padavin letno (1991?2020). Na ju?nem Norve?kem Skjak v Innlandetu dobi 295 milimetrov padavin. Finnmarksvidda in nekatere notranje doline Troms prejmejo okoli 400 milimetrov letno, visoki Arktik Longyearbyen pa 217 milimetrov. ^[11]

Deli jugovzhodne Norve?ke, vklju?no z deli Mjøse, imajo vla?no celinsko podnebje ( Koppen Dfb ), medtem ko imajo ju?na in zahodna obala ter tudi obala severno do Bodø oceansko podnebje ( Cfb ), medtem ko ima zunanja obala severneje skoraj do Severnega rta subpolarno oceansko podnebje ( Cfc ). Bolj v notranjosti na jugu in v vi?jih nadmorskih vi?inah ter tudi v ve?jem delu severne Norve?ke prevladuje subarkti?no podnebje ( Dfc ). Majhen pas zemlje vzdol? obale vzhodno od Severnega rta (vklju?no z Vardøjem) je prej imel tundra/alpsko/polarno podnebje ( ET ), vendar je to ve?inoma izginilo s posodobljenimi podnebnimi normalnimi razmerami 1991?2020, zaradi ?esar je tudi subarkti?no. Velike dele Norve?ke pokrivajo gore in visoke planote, pribli?no ena tretjina kopnega pa je nad gozdno mejo, zato je podnebje tundra/alpsko/polarno (ET).

Glavni ?lanek: ?ivalstvo in rastlinstvo Norve?ke .

Skupno ?tevilo vrst vklju?uje 16.000 vrst ?u?elk (verjetno ?e 4000 vrst, ki jih je treba ?e opisati), 20.000 vrst alg, 1800 vrst li?ajev, 1050 vrst mahov, 2800 vrst vaskularnih rastlin, do 7000 vrst gliv, 450 vrst ptic (250 vrst gnezdi na Norve?kem), 90 vrst sesalcev, 45 sladkovodnih vrst rib, 150 slanovodnih vrst rib, 1000 vrst sladkovodnih nevreten?arjev in 3500 vrst slanovodnih nevreten?arjev. ^[12] Znanost je opisala pribli?no 40.000 teh vrst. Rde?i seznam leta 2010 obsega 4599 vrst. ^[13] Norve?ka vsebuje pet kopenskih ekoregij : sarmatske me?ane gozdove, skandinavske obalne gozdove iglavcev, skandinavsko in rusko tajgo, tundro polotoka Kola ter skandinavske gorske brezove gozdove in travi??a.

Sedemnajst vrst je navedenih predvsem zato, ker so ogro?ene v svetovnem merilu, kot na primer evropski bober , ?eprav se populacija na Norve?kem ne ?teje za ogro?eno. ?tevilo ogro?enih in skoraj ogro?enih vrst je 3682; vklju?uje 418 vrst gliv, od katerih so mnoge tesno povezane z majhnimi preostalimi obmo?ji starih gozdov, ^[14] 36 vrst ptic in 16 vrst sesalcev. Leta 2010 je bilo 2398 vrst uvr??enih na seznam ogro?enih ali ranljivih; od tega jih je bilo 1250 navedenih kot ranljivih ( VU ), 871 kot ogro?enih ( EN ) in 276 vrst kot kriti?no ogro?enih ( CR ), med katerimi so bili sivi volk , polarna lisica (zdrava populacija na Svalbardu) in pisana ?aba .

Najve?ji plenilec v norve?kih vodah je kit glava? , najve?ja riba pa morski pes orjak ( Cetorhinus maximus ). Najve?ji plenilec na kopnem je severni medved , medtem ko je rjavi medved najve?ji plenilec na norve?ki celini. Najve?ja kopenska ?ival na celini je los . Los na Norve?kem je znan po svoji velikosti in mo?i in se pogosto imenuje skogens konge , ≫kralj gozda≪.

Glavni ?lanek: Narodni parki Norve?ke .

Norve?ka ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu. Narodni parki na Norve?kem so stro?ji kot v mnogih drugih dr?avah in skoraj vsa motorna vozila so prepovedana. Velja pravica do pohajkovanja, zato so pohodni?tvo, smu?anje in kampiranje po celotnem parku dovoljeni, ob upo?tevanju narave. Ceste, nastanitve in centri narodnih parkov so zunaj narodnih parkov. Parki so pod upravljanjem Norve?ke agencije za okolje in lokalnega okro?nega guvernerja. ^[15]

Norve?ka je leta 2003 ?tela 4.546.123 prebivalcev, 2021 pa ?e 5,4 milijona. Rast prebivalstva je 0,46?%. Za razliko od ?vedske in Finske , ima Norve?ka pozitiven naravni prirastek . Povpre?na pri?akovana starost je 79,09 let, za mo?ke 76,15 let in za ?enske 82,22 let. Poleg Norve?anov v dr?avi avtohtono prebivajo ?e Laponci , ki jih je okoli 20.000.

Ve?ina prebivalcev (86?%) se pri?teva med evangeli?ane , med ostale, protestante in katolike pa 3?% prebivalcev. Imajo tudi 100?% pismenost . Uradni jezik je norve?ki , obstajajo pa tudi laponsko in finsko govore?e manj?ine.

V Finnmarki namre? ?ivi, statisti?no gledano, na vsakem kvadratnem kilometru samo po en ?lovek, medtem ko si enako povr?ino deli v ju?ni Norve?ki osemdeset ljudi. Na obali in v mestih ?ivi kar 80 odstotkov prebivalstva, praznjenje notranjosti pa postaja problem. Ne glede na to ostajajo ljudje povezani s pode?elskim ?ivljenjem in odhajajo ob koncu tedna in v po?itnicah v enkratno naravo. Na Norve?kem je tudi dovolj prostora za manj?ine. Okrog 20.000 Laponcev ?ivi ?e danes, posebno v Finnmarki, po starem se pre?ivljajo z ribolovom in vzrejo severnih jelenov, imajo zna?ilne obi?aje, obla?ijo pa se v slikovite no?e.

Norve?ki jezik ima dve uradni obliki: nynorsk , neko? imenovan landsmal izhaja iz stare norve??ine in pode?elskih nare?ij, bokmal , za katerega se ogreva ve?ina prebivalstva, je danskemu jeziku soroden knji?ni jezik.

Neko? se je na Norve?kem vse vrtelo okrog vode, danes se vse vrti okrog nafte . Neko? Norve?ani niso ?iveli slabo od svojih tradicionalnih gospodarskih panog, danes ?ivijo dobro z visokimi pla?ami in pretiranimi cenami pregrete konjunkture. Zemljepisne zna?ilnosti so za gospodarski razvoj Norve?ke bolj slabe, lega na severnem obrobju in brezpotja na kopnem z velikimi razdaljami, slabo rodovitne pokrajine, zato pa veliko obale in vode. Toda Norve?ani so znali pomanjkljivosti ?e zgodaj spremeniti v prednosti. Njihova glavna zaposlitev je postala pomorstvo, kamor ?tejemo osvajalska potovanja vikin?kih ladij, trgovska potovanja v okviru Hanse, roparske vo?nje ribi?ke industrije do dana?nje nevarnosti prevelikega izlova in sodobno plovbo zaradi izvoza, katere donosnost vse bolj ogro?a prevoz na ladjah iz dr?av v razvoju, saj so njihove storitve cenej?e kot norve?ke. Norve?ka je pa? de?ela visokih pla? in cen. Norve?ka pa ne spada med najve?je na svetu samo kot ribi?ka in pomorska dr?ava. Zaradi morja in kopenskih voda, gorskih slapov in zajezitvenih jezer na nenaseljenih planotah, zaradi vsega velikanskega potenciala vodne energije je Norve?ka postala vodilna proizvajalka naravi prijaznega elektri?nega toka. Na prebivalca pride ve? kot 18.000 kilovatnih ur elektri?ne energije, prese?ke izva?ajo v sosednje dr?ave, ?e vedno pa ostane dovolj energije za oskrbo druga?e zasnovanega norve?kega gospodarstva, V bli?ini hidroelektrarn deluje industrija, ki porabi izredno veliko energije, in druge de?ele bi njene potrebe te?ko pokrivale brez toplotnih in jedrskih elektrarn. Tako proizvajajo na Norve?kem: aluminij, magnezij in umetna gnojila z naravi prijaznim elektri?nim tokom, pri ?emer pa je nastala nova te?ava, smog, v hladnem podnebju fjordov se odpadni plini te industrije ne razpr?ujejo dovolj.

Pomorstvo in proizvodnja energije na svetovni ravni sta zagotovila norve?kemu ladjedelni?tvu in tehnologiji elektrarn mednarodno veljavo. Od tako zbranega znanja imata korist tudi strojegradnja, ki dela za doma?o lesno, tekstilno in ?ivilsko industrijo, in zadnja leta vedno bolj uveljavljanje sodobne visoke tehnologije kot nove gospodarske panoge. Morje in vodno bogastvo kot jedro prepletene gospodarske zasnove bosta najbr? odrinila v ozadje kmetijstvo. Za kmetijstvo so tako ali tako uporabni samo trije odstotki nerodovitnih tal in samo del tega tudi za poljedelstvo. Tradicionalno majhne kmetije so le s te?avo ?e donosne in silijo kmete k dodatnim dejavnostim. Tudi ti so se usmerili k bolj posebnim naravnim bogastvom de?ele. Velikanski gozdovi ?e stoletja oskrbujejo pomembno lesno industrijo, strogi ekolo?ki predpisi in pogozdovanje pa zagotavljajo dovolj lesa tudi za prihodnost. Deloma izlovljeno morje daje mimo negotovega visokomorskega ribolova mo?nosti za sodobno akvakulturo, gojenje bolj?ih vrst rib spada med najbolj donosne norve?ke gospodarske veje. Tako na morju kot na kopnem je v sredi??u norve?kega gospodarstva zmo?nost, da s specializacijo spreminjajo pomanjkanje v korist. Norve?ka si je samo na tak na?in pridobila precej?njo blaginjo, tako nastala industrija pa je vtisnila pe?at vsej dru?bi, ki jo sestavljajo ribi?i in kapitani trgovske mornarice, ladjarji in trgovci v izvoznih podjetjih, gozdarski in vodnogospodarski strokovnjaki, dokaj ?tevilna vodilna plast, za njimi pa ?irok srednji sloj in revnej?i kmetje.

Norve?ka od leta 1976 spada med dr?ave, ki izva?ajo nafto in zemeljski plin. Ti surovini sta danes najva?nej?e izvozno blago od kmetijskega uvoza odvisne de?ele. Norve?ki sta prinesla precej?njo gospodarsko rast. Toda padec naftnih cen sredi osemdesetih let je povzro?il hudo gospodarsko krizo. Te?avno ?rpanje teko?ega zlata iz viharnega Severnega morja je dalo v obliki vrtalnih plo??adi pri Ekofisku in Friggu tehni?ne ?ude?e, ki pa so postali predragi. Padec naftnih cen je razgalil tudi slabost prej obstoje?e industrije, na tradicionalnih temeljih delujo?e gospodarstvo se je zapodilo v nafto in ?ivelo nad svojimi zmo?nostmi. A Norve?ani so se iz vsega nekaj nau?ili. Zdaj jim pomeni nafta pri normalnih svetovnih cenah pomembno oporo blaginji, toda dobi?ek vlagajo tudi v preoblikovanje tradicionalnih industrijskih vej. Nosilka tega preobrata je nova generacija Norve?anov, kajti naftni ?ude? je poleg industrijske strukture spremenil tudi dru?beno.

Dr?ava je zelo odvisna od ?rpanja nafte, saj so leta 1999 naftni derivati predstavljali 35?% vsega izvoza. Ve? nafte izvozita samo ?e Saudova Arabija in Rusija . Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta 1995 zaposlenega 74?% aktivnega prebivalstva, v industriji 22?% in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4?%. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambenopredelovalna, ladjedelni?ka, kemi?na, ribi?ka in tekstilna industrija. Izva?ajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uva?ajo pa predvsem hrano .

Osrednjo vlogo, ?eprav le reprezentativno, pri vodenju dr?ave ime kralj. Priljubljenost monarhije in to, da je vklju?ena v demokrati?no ustavo kot konstitucionalna dedna monarhija, ima korenine v zgodovini in izro?ilu. ?e majhne germanske dr?ave so imele za kralja njegovega ≫jarleja≪?(kraljevega namestnika), vikin?ka skup??ina thing pa je imela ?e preddemokrati?ne poteze, ?eprav so se tam pogosto sporekli gorkeje kot v dana?njem norve?kem parlamentu Stortingu. Norve?ki kralji so bili vedno simbol narodnostne in kulturne samostojnosti de?ele, ki je postala avtonomna ?ele leta 1905. Ko je kralj Haakon Vll. moral med drugo svetovno vojno skupaj z vlado zbe?ati v pregnanstvo v London , mu je bila dodeljena vloga povezovalne osebnosti norve?kega odporni?kega gibanja. Pa tudi njegov sin kralj Olav V., ki so ga spo?tovali zaradi sodelovanja v odporni?kem gibanju, je bil v najbolj?em pomenu besede ljudski kralj. Ta olimpijski zmagovalec v jadranju je leta 1928 zastopal Norve?ko enako dobro kot pozneje v diplomatski vlogi. Ko je leta 1957 prevzel dedi??ino svojega o?eta, zaradi svoje prisr?nosti in skromnosti pa je postal v svoji de?eli vzor pokon?nega ?loveka z visoko moralo. To populisti?no tradicijo nadaljuje njegov sin, kralj Harald.

Norve?ka je ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom vladanja. Kraljeva hi?a je veja plemenite dru?ine Glucksburg , izvirno iz nem?kega Schleswig-Holsteina . Kralj Harald V. opravlja prete?no ceremonialne funkcije, a ima na svoje dr?avljane vpliv kot simbol narodne enotnosti .

V zunanji politiki si Norve?ki prizadeva za dobre odnose s sosednjo Evropsko unijo , a po dveh neuspelih referendumih o vstopu (1972 in 1994) ostaja vklju?ena le v EFTO . Kljub temu je vklju?ena v Schengenski sporazum .

Dr?ava je tudi ?lanica Nordijskega sveta , OECD , OVSE , OZN in drugih mednarodnih organizacij.

Obrambna politika Norve?ke se mo?no naslanja na dobre odnose z ZDA . Dr?ava je ustanovna ?lanica zveze NATO in je ob invaziji leta 2003 kot del koalicije voljnih poslala v Irak svoje vojake. Od leta 1992 je tudi pridru?ena ?lanica Zahodnoevropske unije .

Norve?ka je po reorganizaciji leta 2024 pravno razdeljena na 15 administrativnih regij ( fylker, edninsko fylke ) ^[16] , te pa nadalje na 357 ob?in , imenovanih kommuner (edninsko kommune ).

Svalbard in Jan Mayen pripadata Norve?ki, vendar nista dodeljena nobeni regiji. Norve?ke pokrajine so razvr??ene v pet delov dr?ave ( landsdeler ), ki poleg Svalbarda in Jan Mayena predstavljajo najvi?jo raven administrativne delitve po standardu NUTS 2.

Glavni ?lanek: Norve?ke ?ezmorske odvisnosti .

Obstajajo tri antarkti?ne in subantarkti?ne odvisnosti: Bouvetov otok, otok Petra I. in De?ela kraljice Maud. Na ve?ini zemljevidov je med De?elo kraljice Maud in ju?nim te?ajem do 12. junija 2015 obstajalo nezavzeto obmo?je, ko je Norve?ka uradno priklju?ila to obmo?je. ^[17]

Zaradi izredno gorate pokrajine ?ivi ve?ina Norve?anov na samo petnajst kilometrov ?irokem prehodnem obmo?ju od morja k celini. Norve?ka mesta so se razvila tam, kjer so razmere primerne za ribolov in trgovino, in so v glavnem majhna, niti prgi??e jih nima ve? kot sto tiso? prebivalcev, ?ivljenje in podoba velikih mest se spreminjata, odkar pred norve?ko obalo ?rpajo nafto, naftni boom pu??a za seboj bolj ali manj opazno sled.

Glavni ?lanek: Oslo .

Christiania je bila ustanovljena okrog leta 1000, od leta 1814 je bila glavno mesto, leta 1924 pa so jo preimenovali v Oslo. Danes ?teje pribli?no 450.000 prebivalcev. Mesto so ?e od nekdaj slavili zaradi ?udovite lege ob fjordu, prozornega zraka in najbolj?e pitne vode v Evropi. Svetovno znano je smu?arsko sredi??e Holmenkollen v bli?ini mesta, v gozdove, parke, do jezer in kopali?? se je mogo?e sprehoditi. Iz norve?kega srednjega veka pozdravljajo razstavljene vikin?ke ladje in trdnjava Akerhus. Za Oslo je bilo do nedavnega te?ko re?i, da je sodobna metropola. Udobno mesto, katerega podobo obvladujejo mogo?en, a precej preprost kraljevi grad, ope?nati kompleks mestne hi?e z obema nezamenljivima stolpoma in zgradba parlamenta, ki zdru?uje nordijske, italijanske in celo mavrske sloge.

V obdobju naftnega razcveta se je Oslo opazno spremenil. Naglica se je pove?ala, kulturna ponudba je postala bolj mednarodna, ceste so kljub velikopotezni graditvi mre?e primestnih in glavnih prometnic velikokrat zama?ene. Mestna podoba dobiva nove poteze, deloma zaradi obnavljanja starega jedra, deloma zaradi neprijaznih novogradenj kapitalsko mo?nih dru?b. ?tevilo kavarn in restavracij nara??a in Norve?ani odkrivajo zadovoljstvo ob haut cuisine (visoki kuhinji). Oslo ni ve? prav udobno po?asen, temve? je postal svetovna metropola ?e vedno pa je mesto, ki ga odlikuje kakovostno ?ivljenje. Stavanger - sredi??e naftne industrije Srednjeve?ka stolnica v sredi??u mesta spominja na to, daje bil Stavanger od 12. do 17. stoletja sede? de?elnega ?kofa, majhen stari del mesta z ljubko pobarvanimi lesenimi hi?ami pa razkazuje izro?ilo ribi?kega in pristani?kega mesta, ki je imelo v 18. stoletju lastno trgovsko ladjevje. Toda nafta, ki jo ?rpajo kakih tristo kilometrov pred obalo, je Stavanger postavila na glavo. industrija se je povsem prilagodila ?rpalni tehnologiji, pogled se ti zaustavi na steklenih in jeklenih pala?ah naftnih koncernov, vrtalne plo??adi, pripravljene, da jih bodo odvlekli na morje.

Glavni ?lanek: Bergen .

Bergen, ki so ga ustanovili leta 1070 v ?udovitem fjordu in je bil do leta 1300 norve?ko glavno mesto, je danes drugo najve?je mesto v de?eli. Zgodovinska privla?nost starega hanzeatskega mesta se nepretrgano ohranja v pristani?ki ?etrti Bryggen. Slikovito prepletene lesene hi?e, pisarne in skladi??ne barake nekdanjih hanzeatskih trgovcev, ki so preva?ali sol in polenovke za menjavo med Bergnom in Hamburgom , je UNESCO zapisal v seznam svetovne kulturne dedi??ine. Toda niti Bryggen niti tri srednjeve?ke cerkve, niti trdnjava Bergenhus in stara mestna hi?a, niti tihi dom skladatelja Edvarda Griega niti tradicionalni ro?ni in ribji trg s svojo kljubovalno mediteransko barvitostjo v ve?no de?evnem Bergnu ne morejo prikriti, da se je mesto zaradi naftnega vzpona spremenilo. V sredi??u poganjajo iz tal neboti?niki koncernov, na obrobju in na lepem nabre?ju fjorda vsepovsod gradijo. Vzporedno z novo industrijo, ki je povezana z nafto, nastajajo nove stanovanjske ?etrti, v okoli?ke hribe se zarezujejo nove ceste in ?ez fjord se pnejo novi mostovi. Pravi Bergen postaja vse bolj muzej.

Glavni ?lanek: Trondheim .

Trondheim je bil ustanovljen leta 997 in je bil ?e v 13. stoletju kraljeva rezidenca. Danes je najprijaznej?e in tretje najve?je norve?ko mesto. Tukaj se v upravnem in trgovskem sredi??u, zadnjem velikem mestu, ki odpira vrata proti severu, izgublja vonj po nafti. Ritem v preglednem mestnem sredi??u je umirjen, stara skladi??a ob reki Nidelv in ceste, ki jih obrobljajo ?edne lesene, v tradicionalnem slogu grajene hi?e, hitro odrinejo v pozabo t. i. naftni vek. Sicer ima tudi Trondheim svojo industrijo in pomembno tehni?ko visoko ?olo, toda na obli?ju prijaznega mesta skorajda ni sodobnih megalomanskih objektov. Pogled z baro?ne trdnjave Kristiansten zajame meni?ki otok z njegovim srednjeve?kim samostanom in mestnim jedrom, kjer stoji Stiftsgarden, najve?ja evropska lesena pala?a. Nekdanjo kraljevo rezidenco so postavili leta 1770, okrasto pobarvana u?inkuje bolj prijazno kot kljubovalno, zaradi ?esar kralj ?e danes rad prebiva v njej med svojimi obiski v Trondheimu. Nedale? od rezidence je kraj, kjer kronajo norve?ke kralje, to je Nidarosova stolnica, ki so jo za?eli graditi v romanskem slogu in jo dokon?ali v gotskem. S svojo ganljivo preprostostjo spada med najlep?e evropske cerkve in najpomembnej?e norve?ke srednjeve?ke stavbne spomenike.

Glavni ?lanek: Unescova dedi??ina na Norve?kem .

Kraljevina Norve?ka je Unescovo konvencijo o svetovni dedi??ini sprejela 12. maja 1977, zaradi ?esar so njena zgodovinska mesta upravi?ena do vklju?itve na seznam. Od leta 2017 je na Norve?kem osem obmo?ij svetovne dedi??ine, vklju?no s sedmimi kulturnimi in enim naravnim obmo?jem. Obstaja eno transnacionalno obmo?je, Struvejev geodetski lok , ki si ga deli z devetimi drugimi dr?avami. ^[18]

Prvi dve norve?ki znamenitosti, Urnes Stave Church in Bryggen, sta bili vpisani na seznam na 3. zasedanju Odbora za svetovno dedi??ino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979. ^[19] Zadnji vpis, obmo?je industrijske dedi??ine Rjukan?Notodden, je bil dodan na seznam leta 2015. ^[20] Norve?ka poleg svojih obmo?ij svetovne dedi??ine ohranja tudi pet objektov na svojem poskusnem seznamu, od katerih so tri transnacionalne nominacije.

Na seznamu so:

• Urne?ka lesena cerkev ( Urnes Stave Church ): vpisana leta 1979; kriterij kulturno: i, ii, iii; stolpna cerkev v Urnesu je eden najstarej?ih in najvidnej?ih primerov te vrste lesenih cerkva. Zgrajena je bila v 12. in 13. stoletju in vklju?uje elemente vikin?ke tradicije iz prej?nje cerkve iz 11. stoletja.
• Pristani?ka ?etrt Bryggen : vpisana 1979; kriterij kulturno: iii; je serija poslovnih stavb hanzeatske dedi??ine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristani??a Vagen v mestu Bergen .
• Rudarsko mesto Røros z kolico ( Røros Mining Town and the Circumference ): vpisana 1980; kriterij kulturno: iii, iv; Røros je bil rudarsko mesto od leta 1644 do leta 1977, ko je rudarsko podjetje bankrotiralo. Mesto je v celoti zgrajeno iz lesa. ?vedski vojaki so ga leta 1679 med skanijsko vojno popolnoma uni?ili, a so ga pozneje obnovili.
• Skalne rezbarije v Alti ( Rock Art of Alta ); vpisana 1985; kriterij kulturno: iii; ta lokacija vsebuje 45 najdi?? petroglifov na petih obmo?jih okoli fjorda Alta, dale? severno od arkti?nega kroga.
• Vegaøyan ? oto?je Vega ( Vegaøyan ? The Vega Archipelago ); vpisana 2004; kriterij kulturno: v; Prebivalci oto?ja Vega so poleg ribi?ev in kmetov ?e vsaj od 9. stoletja nabirali gagji puh, perje gag. Kulturna krajina vklju?uje ribi?ke vasi, pomole, skladi??a, kmetijsko pokrajino, svetilnike in svetilnike.
• Struvejev geodetski lok ( Struve Geodetic Arc ); vpisana 2005; kriterij kulturno: ii, iii, vi; Struvejev geodetski lok je serija triangulacijskih to?k, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od Hammerfesta na Norve?kem do ?rnega morja . Svetovna dedi??ina vklju?uje 34 to?k v desetih dr?avah (od severa proti jugu: Norve?ka, ?vedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od katerih so ?tiri na Norve?kem.
• Zahodno norve?ki fjordi ? Geirangerfjord in Nærøyfjord ( West Norwegian Fjords ? Geirangerfjord and Nærøyfjord ); vpisana 2005; kriterij naravno: vii, viii; Fjorda sta med najdalj?imi in najglobljimi na svetu. So klasi?ni primeri fjordov, potopljenih ledeni?kih dolin.
• Obmo?je industrijske dedi??ine Rjukan?Notodden ( Rjukan?Notodden Industrial Heritage Site ); vpisana 2015; kriterij kulturno: ii, iv; Industrijski kompleks v mestih Rjukan in Notodden je v za?etku 20. stoletja ustanovilo podjetje Norsk Hydro. Zgodnje hidroelektrarne so zagotavljale energijo za industrijsko proizvodnjo umetnih gnojil iz du?ika v zraku, nove svetovne industrije.

• Norway.no , Norway's official portal
• Statistics Norway
• State of the Environment Norway
• State of the Environment Norway: About Norway
• Norway entry at Encyclopædia Britannica
• Norway Arhivirano 2016-01-26 na Wayback Machine . from UCB Libraries GovPubs
• Norway.info , official foreign portal of the Norwegian Ministry of Foreign Affairs
• VisitNorway.com , official travel guide to Norway.
• vifanord ? a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole.
• Birdwatching Norway
• National Anthem of Norway