Valerij Aleksejevi? Legasov
(rusko: Валерий Алексеевич Легасов), sovjetski
anorganski
kemik
,
fizik
, profesor in ?lan Akademije znanosti ZSSR, *
1. september
1936
Tula, ruska SFSR,
Sovjetska zveza
, †
26. april
1988
Moskva
,
Rusija
.
Legasova se mnogi najbolj spominjajo predvsem po delu vodje komisije za preiskovanje
?ernobilske nesre?e
[2]
.
Valerij Legasov se je rodil 1. septembra 1936 v Tuli. Srednjo ?olo je obiskoval v Kursku. V letih 1949?1954 je obiskoval ?olo ?t. 56 v Moskvi in ??diplomiral z zlato medaljo. ?ola zdaj nosi njegovo ime, na vhodu pa stoji njegovo bronasto poprsje. Poro?il se je z Margarito Mikhailovna in imel h?erko Ingo Legasovo.
Leta 1961 je opravil diplomo na Fakulteti za fizikalno kemijsko tehniko na Moskovskem in?titutu za kemijo in tehnologijo Mendeleev.
Delal je kot sekretar komsomolskega odbora Moskovskega in?tituta za kemijsko tehnologijo.
Leta 1962 se je pridru?il podiplomski ?oli na Oddelku za molekularno fiziko Kur?atovega in?tituta za atomsko energijo, najprej kot mlaj?i, nato vi?ji raziskovalec in nazadnje kot vodja laboratorija. Leta 1967 je na In?titutu Kurchatov pod mentorstvom Isaacom Kikoinom opravljal diplomsko nalogo o sintezi spojin ?lahtnih plinov in preu?evanju njihovih lastnosti. Leta 1967 je opravil diplomo, leta 1972 pa je doktoriral iz
kemije
.
Leta 1976 je bil izvoljen za dopisnega ?lana Akademije znanosti ZSSR.
Od leta 1978 do 1983 je bil profesor na moskovskem In?titutu za
fiziko
in
tehnologijo
.
Leta 1981 je postal polnopravni ?lan Akademije znanosti ZSSR na Oddelku za fizikalno kemijo in tehnologijo anorganskih materialov.
Od leta 1983 do svoje smrti je delal kot predstojnik oddelka za radiokemijo in kemijsko tehnologijo na Fakulteti za kemijo na Moskovski dr?avni univerzi. Leta 1983 je postal prvi namestnik direktorja za znanstveno delo Kur?atovega in?tituta za atomsko energijo.
Legasov je preu?eval metode za sintezo in lastnosti novih spojin z elementi v visokih stopnjah oksidacije; jedrska in plazemska tehnologija; tehnologija za var?evanje z energijo in vodikova energija. Pod njegovim vodstvom je bila v najnovej?em delu anorganske kemije ustanovljena znanstvena ?ola - kemija plemenitih plinov.
?e pred ?ernobilsko katastrofo je bilo znano, da je Legasov poudarjal potrebo po novih varnostnih metodah za prepre?evanje velikih jedrskih katastrof.
Legasov leta 1986
Do
katastrofe
v
?ernobilu
26. aprila 1986 je bil Legasov prvi namestnik direktorja In?tituta za atomsko energijo Kurchatov. Postal je klju?ni ?lan vladne komisije, ustanovljene za preiskovanje vzrokov nesre?e in na?rtovanje ubla?itve njenih posledic. Sprejel je veliko pomembnih ukrepov, da bi se izognil ponavljajo?im se nesre?am, in vlado obvestil o razmerah na obmo?ju nesre?e. S svojimi kolegi znanstveniki in tiskom se ni obotavljal pogovarjati o varnostnih tveganjih uni?ene rastline in vztrajal pri takoj?nji evakuaciji celotnega prebivalstva mesta
Pripjat
v bli?ini. Avgusta 1986 je na posebnem zasedanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na
Dunaju
predstavil poro?ilo sovjetske delegacije. Njegovo poro?ilo je pokazalo globino analize in po?tenosti pri razpravi o obsegu in posledicah tragedije. Legasov je posnel pet avdio kaset, kjer je izrazil svoje stali??e do dogodkov v ?ernobilu. Zadnji trak je bil posnet z Ale?em Adamovi?em kot intervju za ?lanek.
Pozneje po nesre?i je Legasov pisal ?e veliko podatkov in stvari o ?ernobilski nesre?i, ki takrat ?e niso bile razkrite. ?e naprej je delal kot predstojnik oddelka za radiokemijo in kemijsko tehnologijo na Fakulteti za kemijo na Moskovski dr?avni univerzi. Leta 1987 s tajnim glasovanjem Legasov ni bil izvoljen v Znanstveno-tehni?ni svet (100 glasov za, 129). V letih 1986-1987 je bil dvakrat nominiran za naziv Junaka socialisti?nega dela, vendar obakrat ni bil nagrajen. Obstaja razli?ica, v skladu s katero je MS Gorba?ov s seznama ?rtal Legasova in druge uslu?bence in?tituta Kurchatov. Sam Gorba?ov je to kasneje zanikal.
Ker Sovjetske oblasti niso hotele priznati napak v zasnovah reaktorjev, ki so igrali pomembno vlogo v ?ernobilski nesre?i in ker se po nesre?i niso soo?ile s pomanjkljivostmi oblikovanja, je Legasov mo?no trpel zaradi poslab?anja svojega
psiholo?kega stanja
glede nesre?e. Poleg tega je bil med nesre?o izpostavljen veliki dozi sevanja zaradi ?esar so mu za?eli po?asi odpadati lasje, in na nekaterih delih telesa se mu je barva ko?e po?asi spreminjala, prav tako pa se je leto in pol po nesre?i njegov glas nekoliko spremenil. Legasov je vedel, da bo ?ez nekaj let zbolel za
rakom
. 28. julija 1987 je Legasov prvi? posku?al storiti
samomor
ob zavrnitvi podelitve naziva Junaka socialisti?nega dela, vendar so ga njegovi sodelavci na in?titutu uspeli re?iti. 29. avgusta 1987 je drugi? posku?al storiti samomor, a mu ponovno ni uspelo potem, ko so ga zdravniki uspeli re?iti. Na predve?er druge obletnice nesre?e v ?ernobilu je Legasov 25. aprila 1988 na zasedanju Akademije znanosti predstavil na?rt za ustanovitev sveta za boj proti stagnaciji v sovjetski znanosti in lastnega in?tituta za jedrsko varnost, vendar je bila njegova ponudba zavrnjena.
26. aprila 1988, na dan druge obletnice ?ernobilske nesre?e in en dan preden naj bi objavil svoje rezultate preiskave vzrokov katastrofe, si je Legasov po tretjem poskusu samomora, ob 1:23 vzel ?ivljenje z
obe?anjem
v svojem stanovanju njegovega bloka v
Moskvi
. Nekateri viri pravijo, da se je obesil na stopni??u pred njegovim stanovanjem, nekateri pa, da se je obesil v njegovi pisarni v stanovanju. Svojo lastno pi?tolo je Legasov pospravil v predal omare in se odlo?il, da se bo obesil. Preden se je obesil, je na dikfaton posnel zgodbo o malo znanih dejstvih v zvezi z nesre?o. Po eni od razli?ic je bil razlog za samomor pritisk uradnih oblasti ZSSR na potek preiskave ?ernobilske katastrofe in ozra?je popolne tajnosti. Ob smrti je bil star 51 let. Po njegovi smrti je bil pokopan na novodevi?kem pokopali??u v Moskvi, ob njegovem grobu pa je bil pokopan tudi
Boris ??erbina
.
Legasovov samomor je povzro?il udarne valove v sovjetski jedrski industriji. Hitro je bil priznan in odpravljen tudi problem z zasnovo krmilnih palic v reaktorjih RBMK elektrarne v ?ernobilu. Po njegovi smrti so Sovjetske oblasti kon?no priznale napake o zasnovah jedrskih reaktorjev.
Takratni ruski predsednik
Boris Jelcin
je 20. septembra 1996 Legasovu posmrtno podelil ?astni naziv heroj Ruske federacije, najvi?ji ?astni naslov dr?ave, za
≫
pogum in juna?tvo
≪
, ki ju je pokazal v svoji preiskavi nesre?e.
Legasova so upodobili Ade Edmondson v BBC-jevi dokumentarni knjigi Surviving Disaster (2006), Adam Curtis v svoji dokumentarni seriji Pandorina skrinjica (1992) in
Jared Harris
v miniseriji
HBO ?ernobil (2019)
.
- ↑
1,0
1,1
1,2
Record #111254663
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
≫Chemist, investigator of Chernobyl nuclear accident dies at 51≪
. 30. april 1988.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|