Ulm
Mesto
Grb
Koordinati : 48°24′N 09°59′E  /  48.400°N 9.983°E  / 48.400; 9.983
Dr?ava	Nem?ija
Zvezna de?ela	Baden-Wurttemberg
Admin. regija	Tubingen
Upravljanje
? ?upan	Gunter Czisch ( CDU )
Povr?ina
? Skupno	118,69 km 2
Nadm. vi?ina	478 m
Prebivalstvo   (31. dec. 2012)
? Skupno	120.925
? Gostota	1.000 preb./km 2
?asovni pas	UTC+1 (CET)
Avtomobilska oznaka	UL
Spletna stran	[ www.ulm.de www.ulm.de ]

Svobodno cesarsko mesto Ulm Freie Reichsstadt Ulm
1181?1803
Karta Svobodnega cesarskega mesta Ulm (osen?eno), z Donavo (?rna).
Status	Mesto
Glavno mesto	Ulm
Vlada	Republika
Zgodovinska doba	Srednji vek
? Ustanovitev naselja	okoli 5000 pr. n. ?t.
?  Cesarska neposrednost ( Reichsfreiheit )	1181
?  Großer Schworbrief	1397
? Protestantska reformacija	1530
? Ulmski sporazum in      Tridesetletna vojna	1647
? Priklju?itev Bavarski	1803
? Aneksija kraljestva Wurttemberg	1809
+
Predhodnice Naslednice Vojvodina ?vabska Volilno okro?je Bavarska

Ulm je mesto v nem?ki zvezni de?eli Baden-Wurttemberg in le?i ob reki Donavi . Mesto z okoli 120.000 prebivalci tvori mestno okro?je (nem?ko: Stadtkreis ) in je upravni sede? okro?ja Alb-Donau . Ulm, ustanovljen okoli leta 850 ima bogato zgodovino in tradicijo, kot nekdanje Svobodno cesarsko mesto (nem?ko: freie Reichsstadt ). Danes je gospodarsko sredi??e zaradi svojih razli?nih panog in sede? univerze . Na mednarodni ravni je Ulm znan predvsem po cerkvi z najvi?jim zvonikom na svetu (161,53 m, gotskem Minstru - stolnici sv. Pavla (nem?ko: Ulmer Munster ) in kot rojstni kraj Alberta Einsteina .

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Ulm le?i na soto?ju rek Blau in Iller z reko Donavo , na nadmorski vi?ini 479 m. Ve?ina delov mesta, vklju?no staro mestno jedro, je na levem bregu Donave, le okro?ja Wiblingen, Gogglingen, Donaustetten in Unterweiler so na desnem bregu. Nasproti starega mestnega jedra, na drugi strani reke, le?i pobrateno mesto Neu-Ulm v zvezni de?eli Bavarski , ki je manj?e od Ulma in je bilo do leta 1810 del njega (populacija ~ 50.000).

Razen Donave na jugu, je mesto obdano z gozdovi in hribi, ki se dvigajo okoli 620 metrov visoko, nekateri izmed njih so del ?vabske Jure ( Schwabische Alb ). Ju?no od Donave se ravnice in gri?i na koncu kon?ajo na severnem robu Alp , ki so pribli?no 100 km oddaljene od Ulma in so ob jasnih dneh vidne iz mesta.

Mesto je razdeljeno na osemnajstih okro?ij (nem?ko: Stadtteile ): Ulm-Mitte, Bofingen, Donaustetten, Donautal, Eggingen, Einsingen, Ermingen, Eselsberg, Gogglingen, Grimmelfingen, Jungingen, Lehr, Mahringen, Oststadt, Soflingen (s Harthausen), Unterweiler , Weststadt in Wiblingen.

Mesto Ulm le?i v severnem delu Severne Alpinske kotline, kjer ta dose?e Schwabische Alb . Na "Erminger Turritellenplatte" je znano geolo?ko in paleontolo?ko nahajali??e Burdigalske starosti (zgodnji miocen ).

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

?aljivo Ulm imenujejo tudi ≫glavno mesto cesarstva megle≪ ( Hauptstadt des Nebelreiches ). Statistike ka?ejo, da je v Ulmu, za Freiburgom in Munchnom , le 1698 ur sonca na leto (merilna postaja Kuhberg, vzpetina nad Ulmom). Ulm je glede na ?tudijo iz leta 2007, ≫zdravo mesto Nem?ije≪, ki nudi svojim dr?avljanom najbolj?e ?ivljenjske pogoje. Za ocenjevanje so bili poleg podnebnih podatkov, kot so onesna?enost zraka, zdravstvena oskrba, socialne in ekonomske razmere, odlo?ilni ?e ?portni objekti in ?tevilo vrtcev. ^[1]

S 749 milimetri padavin v povpre?ju in povpre?no temperaturo 7,9 stopinj Celzija, mesto sodi v zmerni pas.

Poplave so v Ulmu resen problem, ?e Donava in Iller narasteta zaradi ve?jih padavin in hkratnega taljenja snega. Samo nenadna odjuga lahko v pol dneva privede do hudih poplav.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Najstarej?e sledljivo naselje na obmo?ju Ulma je iz za?etka neolitika , okoli 5000 pred na?im ?tetjem. Naselja iz tega ?asa so bila najdena v vaseh Eggingen in Lehr, danes okro?ja mesta. V mestnem obmo?ju Ulma pa so najstarej?e najdbe iz poznega neolitika.

V okolici Ulma je mnogo ostankov rimskih utrdb, saj je ju?no od Donave potekala pomembna rimska cesta , ki jo zdaj zgodovinarji imenujejo Donausudstraße . Do leta 500 je bil Ulm na nasprotnem bregu Rimskega cesarstva od katerega ga je lo?eval Donau-Iller-Rhein- Limes . Preko ulmske regije je potekala meja med rimskim imperijem in nezasedeno Germanijo ( Germania Magna ).

V 6. in 7. stoletje segajo grobi??a Merovingov , ki so jih na?li na severovzhodu od centra mesta in zgodnjesrednjeve?ka kraljeva pala?a Karolingov v Weinhofu in na podro?ju bolni?nice Sv. Duha.

Prva pisna omemba Ulma je iz 22. julija 854, ko je kralj Ludvik Nem?ki podpisal dokument v kraljevi pala?i "Hulma" v vojvodstvu ?vabske. Mesto je za Svobodno cesarsko mesto (nem?ko: Reichsstadt ) razglasil Friderik Barbarossa leta 1181 predvsem zaradi njegove lege na sti?i??u trgovskih in romarskih poti po kopnem in vodi.

Sprva je bil Ulm pomemben zaradi privilegija Konigspfalz , kraja nastanitve srednjeve?kih nem?kih kraljev in cesarjev na svojih pogostih potovanjih. Kasneje je Ulm postal mesto trgovcev in obrtnikov. Eden izmed najpomembnej?ih pravnih dokumentov mesta je dogovor med patriciji Ulma in trgovskimi cehi (nem?ko: Großer Schworbrief ) iz leta 1397. Ta dokument, ki velja za zgodnjo ustavo mesta in za?etek gradnje velike cerkve ( Ulm Minster , 1377), ki so jo financirali prebivalci Ulma in ne cerkev, dokazuje odlo?nost srednjeve?kih dr?avljanov Ulma. Ulm se je razcvetel v 15. in 16. stoletju, predvsem zaradi izvoza tekstila visoke kakovosti. V poznem srednjem veku so ulmski trgovci razpredli gosto mre?o poslovnih stikov od Skandinavije do severne Afrike, od Sirije do Irske in drugod. Ta stoletja, v katerih je bilo postavljenih veliko pomembnih stavb, prav tako predstavljajo vrhunec v umetnosti v Ulmu, zlasti za slikarje in kiparje , kot so Hans Multscher in Jorg Syrlin starej?i . V ?asu reformacije je Ulm postal protestantski (1530). Z ustanovitvijo novih trgovskih poti po odkritju Novega sveta v 16. stoletju ter izbruhom in posledicami tridesetletne vojne (1618-1648), je mesto za?elo postopoma nazadovati. Okoli leta 1700 je bilo ve?krat izmeni?no napadeno od francoskih in bavarskih vojakov.

Od poznega 17. stoletja je postal Ulm osrednje zbirali??e ?vabskih izseljencev, ki so se naselili v novo osvojenih podro?jih habsbur?kega in ruskega imperija v jugovzhodni Evropi in ju?ni Rusiji. Prvi val izseljevanja, je potekal med poznim 17. do sredine 18. stoletja. Nastala so nova naselja, kjer danes ?ivijo etni?ne skupine Nemcev v Romuniji, na Mad?arskem in v Srbiji.

V vojnah po francoski revoluciji so mesto izmeni?no zasedale francoske in avstrijske sile, ki so uni?evale mestne utrdbe. Leta 1803 je Ulm izgubil status cesarskega mesta in je bil vklju?en v Bavarsko. Med kampanjo leta 1805 je Napoleonu uspelo v bitki pri Ulmu poraziti avstrijsko vojsko generala Macka in jo prisiliti k predaji. Leta 1810 je bil Ulm vklju?en v Kraljevino Wurttemberg in izgubil svoja okro?ja na drugem bregu Donave. Tam je nastal Neu-Ulm (Novi Ulm).

Drugi val izseljevanja je sledil v za?etku 19. stoletja. Od 1804 - 1818 je tiso?e izseljencev potovalo na splavih po Donavi do izliva v dana?nji Bolgariji in Romuniji ter Besarabije (zdaj Moldavija ) na severu, preko ?rnega morja (zdaj ju?na Ukrajina) in od tam v Ju?no Rusijo, zlasti na podro?je Kavkaza .

V sredini 19. stoletja je bilo mesto trdnjava nem?ke konfederacije z velikanskimi voja?kimi gradbenimi deli, usmerjenimi predvsem proti gro?nji francoske invazije. Mesto je v drugi polovici 19. stoletja postalo pomembno sredi??e industrializacije v ju?ni Nem?iji, njegovo pozidano obmo?je se je raz?irilo prek srednjeve?kega obzidja. Gradnja velike stolnice, ki je bila prekinjena v 16. stoletju zaradi gospodarskih razlogov, se je nadaljevala in na koncu kon?ala (1844-1891) v valu nem?kega nacionalnega navdu?enja za srednji vek.

Od 1933-1935 je na Kuhbergu, enem od okoli?kih hribov, delovalo koncentracijsko tabori??e , predvsem zaradi politi?nih nasprotnikov re?ima. Judje v Ulmu, okoli 500 ljudi, so bili najprej diskriminirani in pozneje preganjani; njihovo sinagogo so podrli po Kristalni no?i v novembru 1938. Edino strate?ko bombardiranje zavezni?kih sil med drugo svetovno vojno, se je na Ulm zgodilo 17. decembra 1944 in sicer na dve veliki tovarni tovornjakov Magirus-Deutz in Kassbohrer, kot tudi drugo industrijo, voja?nice in depoje v Ulmu. Uni?enih je bilo ve? voja?kih bolni?nic in voja?nica Gallwitz. ^[2] Ubitih je bilo 707 prebivalcev, po vseh bombnih napadih je bilo 25.000 brezdomcev, ve? kot 80% srednjeve?kega mestnega jedra je bilo v ru?evinah, stolnica je ostala v veliki meri neprizadeta.

Ve?ina mesta je bila obnovljena v preprostem slogu v 1950-tih in 1960-tih, vendar so nekatere zgodovinsko pomembne stavbe tudi obnovili. Zaradi skoraj popolnega uni?enja leta 1944, Hirschstraße v prvi vrsti sestavljajo moderne arhitekture. Ulm je do?ivel znatno rast v desetletjih po drugi svetovni vojni, z ustanovitvijo velikih novih stanovanjskih sosesk in novih industrijskih con. Leta 1967 je bila ustanovljena Univerza, ki se je izkazala za zelo pomembno za razvoj mesta. ?e posebej od leta 1980 je prehod iz klasi?ne industrije v smeri visokotehnolo?kega sektorja pospe?en, z, na primer, ustanovitvijo raziskovalnih centrov podjetij, kot so Daimler, Siemens in Nokia in ?tevilnih manj?ih aplikativnih raziskovalnih in?titutov v bli?ini univerzitetnega kampusa. Mesto danes ?e vedno raste, skupaj s sosednjim pobratenim bavarskim mestom Neu-Ulm ima 170.000 prebivalcev in zdi se, da vsestransko izkori??a svojo lego na polovici poti med Stuttgartom in Munchnom .

Panorama Ulma

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Mesto ima zelo staro trgovsko tradicijo, ki sega od srednjeve?kih ?asov in dolge zgodovine industrializacije, ki se za?ne z izgradnjo ?elezni?ke postaje leta 1850. Najpomembnej?i sektor je ?e vedno klasi?na industrija (stroji, zlasti motorna vozila, elektronika, farmacevtska industrija). Ustanovitev Univerze v Ulmu v letu 1967, ki se je osredoto?ila na biomedicino, znanost in in?enirstvo, je pomagala podpreti prehod na visokotehnolo?ko industrijo, zlasti po krizi klasi?ne industrije v letu 1980.

Dru?be, ki imajo sede? v mestu:

• Ebner & Spiegel GmbH (tiskarna)
• Gardena AG (vrtna oprema)
• J. G. Anschutz (oro?je za ?port in lov)
• H. Krieghoff GmbH (oro?je za ?port in lov od 1886)
• Muller Ltd. & Co. KG ((glavno nem?ko trgovsko podjetje)
• Ratiopharm (zdravila)
• Carl Walther GmbH (strelnega oro?ja, predvsem pi?tole)
• Wieland-Werke AG (barvni polizdelki)
• Britax Roemer Kindersicherheit GmbH (izdelki za varnost otrok)
• Iveco Magirus AG
• Zwick Roell Group (Material za testiranje strojev - "intelligent testing")
• Liqui Moly (aditivi, olja, izdelki za nego avtomobilov)

Dru?be, ki imajo obrate v mestu:

• Daimler: Daimler Forschungszentrum (raziskovalni center) in EvoBus (izdelava avtobusov)
• EADS, European Aeronautic Defence and Space Company
• BMW Car IT GmbH
• Nuance Communications Speech Recognition (raziskovalni oddelek)
• Siemens AG
• Nokia
• eutsche Telekom AG
• Atmel
• Intel
• AEG
• Audi AG

Ekologija [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2007 je mesto Ulm prejelo evropsko nagrado za energijo (European Energy Award) za njihovo izjemno lokalno energetsko upravljanje in njihovo prizadevanje v boju proti podnebnim spremembam. ^[3] Primeri teh prizadevanj sta elektrarna na biomaso, ki jo upravlja dru?ba Fernwarme Ulm GmbH (10 MW) in najve?ja pasivna hi?a poslovna stavba na svetu, tako imenovana Energon , ki se nahaja v Science City , v bli?ini univerzitetnega kampusa. Poleg tega se mesto Ulm pona?a z drugo najve?jo proizvodnjo son?ne energije v Nem?iji. ^[4] Za vse nove stavbe od aprila 2008 obvezno veljajo strogi energetski standardi (nem?ki KFW40 standard). Ulm Munster se od januarja 2008 v celoti napaja iz obnovljivih virov energije . ^[5] Do konca leta 2011 je bil kot evropski pilotni projekt zgrajen v zahodnem delu mesta Ulm samozadosten data-center. Trajekt na son?ni pogon pre?ka Donavo v poletnih mesecih 7 dni v tednu. V februarju 2010 je bila ustanovljena ≫Bundnis 100% Erneuerbare Energien≪, ki ?eli, da bi se do leta 2030 lahko vsi ljudje in institucije v regiji preklopili 100% na energijo iz obnovljivih virov. ^[6]

Transport [ uredi | uredi kodo ]

Ulm se nahaja na kri?i??u avtoceste A8 (povezuje glavna mesta v ju?ni Nem?iji s Stuttgartom in Munchnom) in avtoceste A7, ki poteka od severne do ju?ne Evrope.

Mestna ?elezni?ka postaja je slu?ila med drugim liniji Pariz - Strasbourg - Stuttgart - Ulm - Munchen - Dunaj - Budimpe?ta . Na voljo so tudi neposredne povezave do Berlina .

Ulm ima dober sistem javnega prevoza, ki temelji na ve? avtobusnih in tramvajskih linijah. Na voljo je sistem parkiraj in se pelji , kot tudi parkiri??a v sredi??u mesta. Ve? ulic v starem mestnem jedru je namenjeno samo pe?cem in kolesarjem. Ulm je prvo obmo?je, ki se oskrbuje s Daimler AG Car2Go - sistem souporabe avtomobila.

Izobra?evanje in kultura [ uredi | uredi kodo ]

Univerza v Ulmu je bila ustanovljena leta 1967 in se osredoto?a na znanost, medicino, in?eniring in matematiko / ekonomijo. Z okoli 7200 ?tudenti je ena izmed manj?ih univerz v Nem?iji. ^[7]

Ulm je tudi sede? univerzitetnih mest uporabnih znanosti (nem?ki: Fachhochschule ), ustanovljen leta 1960 kot javne ?ole in?eniringa. ?ola ima tudi ?tevilne ?tudente iz vsega sveta, kot del mednarodneizmenjave.

Leta 1953 je Inge Aicher-Scholl, OTL Aicher Max Bill ustanovil Hochschule fur Gestaltung - HFG Ulm, ?olo oblikovanja s tradicijo Bauhausa , ki pa je bila leta 1968 zaprta. ^[8]

Javne knji?nice v Ulmu imajo ve? kot 480.000 tiskanih medijev. Mesto ima javno gledali??e z dramo, opero in baletom, ve? manj?ih dvoran in filharmonijo.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovinske [ uredi | uredi kodo ]

• Stolnica v Ulmu (nem?ko: Ulmer Munster , zgrajena 1377-1891), z najvi?jim zvonikom na svetu - 161,53 m in 768 stopnicami. Korne klopi so delo Jorga Syrlin Elderja (1469-1474), znan kipar Schmerzensmann (bo?ji ?lovek) je delo Hansa Multscherja (1429).
• Fischerviertel (ribi?ka ?etrt) na reki Blau, hi?e predal?ne lesene gradnje, tlakovane ulice in slikovite brvi. Zanimivosti tukaj so Schiefes Haus Arhivirano 2014-06-26 na Wayback Machine . (postrani hi?a), hi?a iz 16. stoletja se ?e danes uporablja kot hotel, in Alte Munz , srednjeve?ka stavba raz?irjena v 16. in 17. stoletja, v renesan?nem slogu.
• Preostali del mestnega obzidja ob reki, z Metzgerturm (stolp mesarjev) iz 14. stoletja, visok 36 m .
• Rathaus ( Mestna hi?a ), zgrajena leta 1370, ki se pona?a z nekaj briljantnimi barvnimi freskami, ki segajo v sredino 16. stoletja. Na zatrepu je astronomska ura iz leta 1520. obnovljena po hudih po?kodbah v letu 1944. Fotografije Rathausa je mogo?e videti na [2] .
• Hotel Krone , srednjeve?ki kompleks nekaj hi? (15. / 16. stoletje, podalj?ki iz 19. stoletja), kjer so bili nastanjeni nem?ki kralji in cesarji na svojih potovanjih.
• Ve? velikih stavb iz poznega srednjega veka / renesanse, ki se uporabljajo za razli?ne namene (zlasti shranjevanje hrane in oro?ja), na primer Schworhaus, Kornhaus, Salzstadel, Buchsenstadel, Zeughaus, Neuer Bau .
• Ulmska zvezna utrdba so najve?je ohranjene utrdbe in so bile zgrajene med letoma 1842-1859 za za??ito pred napadi s strani Francije.
• Zgodovinsko okro?je Auf dem Kreuz , stanovanjsko obmo?je s ?tevilnimi stavbami iz pred leta 1700.
• Samostan Wiblingen , nekdanji benediktinski samostan v predmestju Wiblingen na jugu Ulma. Cerkev ka?e zna?ilnosti poznega baroka in zgodnjega klasicizma . Njegova knji?nica je mojstrovina rokokoja . stran s fotografijami baro?ni knji?nici Wiblingen Abbey Arhivirano 2011-07-17 na Wayback Machine .

Sodobne [ uredi | uredi kodo ]

• Zgradba Hochschule fur Gestaltung - HFG Ulm, ki je bila pomembna ?ola za oblikovanje (1953-1968) sloga Bauhaus.
• Stadthaus , hi?a za javne prireditve, delo Richarda Meierja, v neposredni bli?ini stolnice.
• Stadtbibliothek , stavba javne knji?nice v Ulmu, ki jo je postavil Gottfried Bohm v obliki steklene piramide in se nahaja v neposredni bli?ini mestne hi?e.
• Kunsthalle Weishaupt , umetnostna galerija je vrhunec v Novem centru Ulma

Muzeji [ uredi | uredi kodo ]

• Weishaupt Art Gallery - zasebna zbirka prikazuje sodobno umetnost od leta 1945 v izredni okolici.
• Ulmski Muzej hrani veliko zbirko umetnosti in obrti od srednjega veka, Levjega ?loveka - 32.000 star kipec ?loveka z levjo glavo, ki je najstarej?a znana ?love?ko-?ivalska skulptura na svetu - in razli?ne Evropske in ameri?ke umetnosti iz let po letu 1945. Muzej organizira izmeni?ne razstave.
• Museum der Brotkultur ponuja stalno razstavo o zgodovini zrnja, pe?enja, mletja in kulturo kruha.
• Razstave v Donauschwabisches Zentralmuseum Ulm sledijo pestri zgodovini ?vabskih (Donauschwaben) izseljencev.

Spomeniki [ uredi | uredi kodo ]

• Spomenik Albertu Einsteinu - majhen spomenik na hi?i, kjer je Albert Einstein rojen v Bahnhofstraße. Hi?a sama in celotno okro?je je bilo uni?eno leta 1944.
• Spomenik Hansu in Sophie Scholl - majhen spomenik na Munsterplatz v spomin na teh dveh ?lanov skupine Weiße Rose (skupine upora proti nacisti?nemu re?imu), ki sta pre?ivela svojo mladost v Ulmu. Njihova dru?inska hi?a v bli?ini spomenika je bila uni?ena v bombardiranju leta 1944.
• Spomenik dezerterjem - Nahaja se v bli?ini univerzitetnega botani?nega vrta, in se spominja tistih, ki so dezertirali iz Wehrmachta v prvi svetovni vojni. Spomenik predstavlja idejo: "zapustitev ni kazniva, vojna je .

Mednarodne povezave [ uredi | uredi kodo ]

Ulm je ?lan Eurotowns network, mre?e srednje velikih evropskih mest, kjer ?ivi med 50.000 in 250.000 prebivalcev. Organizacija je bila ustanovljena leta 1991. ^[9] Ulm uradno ni pobraten, sodeluje pa z:

• Bratislava in Slova?ka ^[10]
• Budimpe?ta , Mad?arska
• Baja , Mad?arska
• Novi Sad , Subotica , Kladovo , Srbija
• Sibiu , Temi?var , Arad , Cluj-Napoca , Tulcea , Romunija
• Jinotega , Nikaragva
• New Ulm , ZDA ^[11]
• Vidin , Silistra , Bulgaria
• Vukovar , Hrva?ka
• Jeju-do , Ju?na Koreja ^[11]

Znani Ulm?ani in osebnosti rojene v Ulmu [ uredi | uredi kodo ]

• Albert Einstein
• Ulrich Ensinger
• Matthias Boblinger
• Hildegard Frieda Albertine Knef
• Leonhard Hutter (rojen v Nellingnu pri Ulmu)
• Lienhart Holle (rojen 1482 ), objavil je prvi Ptolemejev atlas Severnih Alp )
• Hans Multscher
• Erwin Rommel (rojen pri Heidenheimu)
• Claudia Benedikta Roth (rojena 1955 v Babenhausnu pri Memmingnu
• Claus Schenk Graf von Stauffenberg (rojen v Jettingnu, danes del Jettingen-Scheppach, pribli?no 30 km vzhodno od Ulma)

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Nem?iji
• Neu-Ulm
• Neckarsulm

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Johannes Baier: Uber die Tertiarbildungen im Ulmer Raum. In: Documenta Naturae. 168; Munchen, 2008. ISBN 978-3-86544-168-3

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Ulm .

• Official website of the city
• Official Tourism Website of Ulm and Neu-Ulm
• Official website of the University of Ulm
• Ulm public library (in German)