Prestopna sekunda je sekunda , ki jo dodajamo univerzalnemu koordiniranemu ?asu (UTC), da bi se ta ujemal s ?asom, ki je osnovan na vrtenju Zemlje okoli vrtilne osi. Univerzalni koordinirani ?as je osnovan na mno?ici atomskih ur , ki so bolj natan?ne kot je vrtenje Zemlje (upo?asnjeno). Da bi se oba ?asa uskladila, je potrebno v?asih dodati sekundo. To se izvede 30 junija ali 31. decembra . Na ta na?in se oba ?asa uskladita do najve?je razlike okoli 0,9 s .

Prva prestopna sekunda se je dodala 30. junija leta 1972 (glej tabelo). Doslej je bila prestopna sekunda vedno pozitivna. Iz na?ega poznavanja lastnosti vrtenja Zemlje, je malo verjetno, da bi bila prestopna sekunda kdaj negativna (v tem primeru bi se od?tela). V zadnjih 1000 letih se je hitrost vrtenja Zemlje upo?asnjevala za pribli?no 1,5 do 2 m s na dan ^[1] . To je v enem letu pribli?no 1 s, kar je vzrok za ob?asno dodajanje prestopne sekunde. Z dodajanjem se zelo zmanj?a razlika med ?asom, ki ga merijo atomske ure, in ?asom, ki ga daje opazovanje gibanja nebesnih teles (univerzalni ?as).

Ko se doda prestopna sekunda ob ?asu 23:59:60 UTC, to premakne za?etek naslednjega dne za eno sekundo, kar pomeni, da se ura upo?asni. Prestopno sekundo bo potrebno dodajati vedno pogosteje, ker je vrtenje Zemlje pojemajo?e.

Vzroki za prestopno sekundo [ uredi | uredi kodo ]

Prestopna sekunda se dodaja, ker se ?as meri z uporabo zelo natan?nih atomskih ur, Zemlja pa se vse po?asneje vrti okoli svoje osi. Sekunda je bila dolo?ena kot 1/86400 del povpre?nega Son?evega dne. Toda Son?ev dan postane za 1,7 m s kraj?i v vsakem stoletju zaradi plimskega zaviranja vrtenja Zemlje ^[2] . Sekunda v sistemu SI je danes dolo?ena kot 1/86400-ti del srednjega Son?evega dneva med letoma 1750 in 1892. ?as, ki ga merimo s pomo?jo vrtenja Zemlje, pa v primerjavi z atomskimi urami zaostaja. Od leta 1961 do 1971 so morali hitrost delovanja atomskih ur upo?asnjevati, da so bile usklajene z vrtenjem Zemlje. Od leta 1972 je tako bila sekunda natan?no enaka sekundi SI dolo?eni leta 1967 kot 9 192 631 770 ^[3] nihajev sevanja, ki pripadajo prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma cezija 133 pri absolutni ni?li brez prisotnega magnetnega polja . Univerzalni koordinirani ?as se dolo?a z atomskimi urami, vendar ostaja pribli?no enak ?asu UT1 (srednji Son?ev ?as) prav zaradi dodajanja prestopne sekunde. Prestopna sekunda se doda takrat, ko postane razlika med ?asoma UT1 in UTC skoraj 0,9 s. 1. januarja 1972 je bila razlika med UTC in TAI 10 s.Tak?na razlika se je nabrala od leta 1958 , ko je bil TAI enak UT2 kot zglajena oblika ?asa UT1.

Prestopno sekundo objavlja Mednarodna slu?ba za vrtenje Zemlje in referen?ne sisteme (IERS ali International Earth Rotation and Reference Service ). Obi?ajno se objavi vsakih 6 mesecev. V ?asu UTC 23:59:59 se doda prestopna sekunda preden ura ka?e 00:00:00 naslednjega dne.

Prestopna sekunda se ne dodaja ?asu GPS (GPST). Redno oddajani GPS ?as vsebuje tudi podatek o tem, kak?na je razlika med univerzalnim koordiniranim ?asom in ?asom GPS .

V letu 2005 so se pri?ele aktivnosti in predlogi, da bi se prestopna sekunda opustila. Nadomestila naj bi jo prestopna ura nekje okoli leta 3000.

Reference in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Opis prestopne sekunde (angle?ko)
• Preteklost in prihodnost prestopne sekunde (angle?ko)