Obleganje Sarajeva
je bilo eno najdalj?ih
obleganj
v sodobni voja?ki zgodovini. Boji okoli mesta so se za?eli ?e
5. aprila
1992
, popolnoma pa je bilo mesto obkoljeno do
2. maja
1992
, tako je ostalo vse do
25. februarja
1996
, ?eprav so boji okoli mesta prenehali ?e nekaj mesecev prej. Do obleganja mesta je pri?lo med
Bo?nja?ko vojno
, ki je nastala zaradi razglasitve neodvisnosti
Bosne in Hercegovine
od
Jugoslavije
. Odcepitvi so nasprotovali Srbi, ki so ?iveli v Bosni; ti so nato ustanovili svojo dr?avo
Republiko Srbsko
, kar je pripeljalo do vojne in posledi?no do obleganja
Sarajeva
.
V ?asu obleganja je bilo ubitih ve? kot 12.000 ljudi, ve? kot 50.000 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi velikega ?tevila mrtvih in beguncev se je populacija mesta zmanj?ala na 63% predvojnega prebivalstva.
Jugoslavija je za?ela razpadati ?e leta 1980 kmalu po smrti
Josipa Broza Tita
. Svoje sta pri razpadu prispevali ?e gospodarska kriza in razli?ni srbski politiki, ki so spodbujali sovra?tvo med jugoslovanskimi narodi. Vse to je pripeljalo do odcepitve
Slovenije
, ki ji je nato sledila ?e
Hrva?ka
. Leta
1992
se je od Jugoslavije ?elela odcepiti tudi Bosna, zato je bil
1. marca
razpisan referendum o odcepitvi dr?ave, takrat je padla tudi prva ?rtev vojne.
5. aprila
1992
je Bosna razglasila samostojnost, na isti dan so v mestu potekale mno?i?ne protivojne demonstracije. Gru?a ljudi se je pomikala proti parlamentu Bosne, ko je nenadoma za?el v mno?ico ljudi streljati srbski ostrostrelec. Zaradi strelnih ran sta umrla dva protestnika, ve? jih je bilo ranjenih. Na isti dan, ko so potekale demonstracije, so srbske paravoja?ke enote napadle Sarajevsko policijsko akademijo.
Do aprila je JLA uspelo mobilizirati ve?ino vojske, ki je nato zasedla strate?ke hribe okoli mesta. Bo?nja?ki vladi, ki v tistem ?asu ?e ni imela vojske, s katero bi se branila, ni preostalo drugega, kot da je protestirala proti posredovanju vojske in zahtevala njen umik.
Milo?evi?
se je odlo?il za umik voja?kih enot, vendar le tistih, katerih pripadniki niso bili bo?nja?ke narodnosti, kar je pomenilo, da je hribe okoli mesta zasedala vojska Republike Srbske, ki se je od Bosne lo?ila le nekaj dni po tem, ko je ta postala samostojna.
2. maja
1992
je bilo mesto ?e popolnoma obkoljeno. Glavne ceste v mesto so bile blokirane, ustavljena je bila vsa oskrba mesta s hrano, sanitetnim materialom, vodo in elektriko. Armada Republike Srbske, ki se je nahajala na hribih okoli mesta je imela Sarajevo kot na dlani. V primerjavi z bo?nja?ko vojsko, ki ji je kroni?no primanjkovalo oro?ja in streliva, je bila po zaslugi zaveznice JLA izredno dobro opremljena. Poleg zadostnega ?tevila pehotnega oro?ja je imela tudi mo?ne tankovske enote in topni?tvo, s katerim so iz okoli?kih hribov uni?evali mesto. Na za?etku obleganja je vojska Republike srbske ?elela mesto zasesti z uporabo tankovskih enot, vendar se ji je to ponesre?ilo, kljub temu, da se je ponekod pomaknila globlje v mesto, zato se je odlo?ila, da bo mesto izstradala. Mesto je dan za dnem do?ivljalo topni?ki in minometni ogenj, najhuje je bilo v drugi polovici leta 1992 in prvi polovici leta 1993.
Gibanje po ulicah je zaradi padajo?ih granat postalo smrtno nevarno, svoje so prispevali tudi ostrostrelci. Nekatere ulice so zaradi velike aktivnosti
ostrostrelcev
dobile ime kar aleje ostrostrelcev, zato so prebivalci v opozorilo za?eli postavljati napise
Pazi Snajper
.
Zaradi nemogo?ih razmer v mestu se je
OZN
odlo?ila, da bo zasedla Letali??e Sarajevo ter tako zagotovila oskrbo prebivalstva preko zra?nega mostu. Ker letali??e ni zado??alo potrebam prebivalstva, poleg tega pa preko njega ni bilo mogo?e preva?ati oro?ja za obrambo mesta, so se v bo?nja?ki vladi odlo?ili, da pod letali??em izkoplejo predor, ki je potem povezal mesto z osvobojenim ozemljem. Le-to se je nahajalo na drugi strani letali?ke steze. Po izgradnji predora so se razmere v mestu nekoliko izbolj?ale, izbolj?ala se je tudi oboro?itev bo?nja?ke vojske.
Na dan je na mesto padlo povpre?no 329
granat
, najve? jih je padlo
22. julija
1993
in to kar 2.777. Bombardiranje je povzro?ilo ogromno ?kode na stavbah in infrastrukturi. Okoli 35.000 objektov pa je bilo popolnoma uni?enih. Med temi stavbami so bile poleg vladnih objektov in industrije tudi stanovanjska naselja, bolni?nice in poslopja OZN.
1. junija
1993
je pri?lo do tragi?nega dogodka, ki je obkro?il svet. Granata je ubila 15 ljudi, 80 pa jih je ranila, ko so ti opazovali nogometno tekmo. Do podobnega dogodka je pri?lo
12. junija
, ko je granata ubila 12 ljudi, ki so ?akali v vrsti za vodo. Najhuje je bilo
5. februarja
1994
, ko je granata, ki je priletela na tr?nico ubila 68 ljudi, 200 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi tega incidenta je OZN vojski Republike Srbske zagrozila z letalskimi napadi, ?e ti ne umaknejo svojega te?kega topni?tva.
V letu
1995
je pri?lo do podobnega incidenta na tr?nici kot leta 1994. Ubitih je bilo 37 ljudi 90 pa ranjenih. To je bila kaplja ?ez rob za OZN, zato so
NATO
-va letala napadla voja?ke objekte Republike Srbske in ostale voja?ke tar?e. Svoje sta prispevali ?e hrva?ki operaciji
Blisk
in
Nevihta
proti
Srbski republiki Krajini
. Vse to je pripeljalo do tega, da je oblegovalna linija okoli mesta razpadla. V mesto se je nato kmalu vrnila voda in elektrika. Oktobra
1995
je bilo podpisano premirje, dokon?en mir pa ?ele z
Daytonskim sporazumom
, ki je bil podpisan istega leta. Obleganje Sarajeva je bilo uradno konec
29. februarja
1996
.
Poleg gmotne ?kode, je obleganje mo?no vplivalo tudi na prebivalstvo. Populacija se je po vojni zmanj?ala na 63% predvojne populacije. Leta
2002
je v mestu ?ivelo 404.000 ljudi kar je 20.000 manj kot leta
1991
. Spremenilo se je tudi etni?no razmerje. Pred vojno je bilo v mestu 30% srbskega prebivalstva, po vojni pa le ?e 10%, ti ve?inoma ?ivijo v skupnostih. Posledice vojne so vidne ?e danes, tako na stavbah kot tudi pri ljudeh vendar mesto po?asi vendar vztrajno okreva.
Seznam konfliktov v biv?i Jugoslaviji
[
uredi
|
uredi kodo
]