| Ta ?lanek je treba
posodobiti
, ker so nekateri podatki, ki se nana?ajo na novo upravno delitev Francije, zastareli.
Prosimo, posodobite ta ?lanek. Ko boste s posodabljanjem kon?ali, to predlogo odstranite.
|
Metz
(
francosko
[mes],
nem?ko
in
lorensko
[mec]) je glavno
mesto
severovzhodne
francoske
regije
Lorene
,
ob?ina
in
prefektura
departmaja Moselle
. Po podatkih iz leta 2005 je mesto imelo 124.500 prebivalcev.
Metz ima 3000-letno zgodovino in je bil predhodno keltski
oppidum
, pomembno galo-rimsko mesto, merovin?ka prestolnica Austrazija, rojstni kraj karolin?ke dinastije, zibelka
gregorijanskega korala
in ena najstarej?ih republik v Evropi.
Mesto le?i v severovzhodni Franciji, ob izlivu reke
Seille
v
Mozelo
.
Lega okro?ja Metz-Ville v regiji
Lega okro?ja Metz-Campagne v regiji
Metz je sede? okro?ja
Metz-Ville
, v katerega so vklju?eni njegovi ?tirje kantoni:
- Kanton-Metz-1
(del ob?ine Metz: 24.027 prebivalcev),
- Kanton-Metz-2
(del ob?ine Metz: 25.245 prebivalcev),
- Kanton-Metz-3
(del ob?ine Metz: 40.058 prebivalcev),
- Kanton-Metz-4
(del ob?ine Metz: 34.446 prebivalcev).
Metz je prav tako sede? okro?ja
Metz-Campagne
, v katerega so vklju?eni kantoni
Ars-sur-Moselle
,
Maizieres-les-Metz
,
Marange-Silvange
,
Montigny-les-Metz
,
Pange
,
Rombas
,
Verny
,
Vigy
in
Woippy
z 211.865 prebivalci.
V anti?nem ?asu je bil Metz (
Divodurum
? kraj pri sv. gori) glavno mesto
keltskega plemena
Mediomatrici
, katerih okraj?ano ime
Mettis
je kasneje oblikovalo sedanje ime. V ?asu rimske zasedbe
Galije
je postalo eno najpomembnej?ih mest, bolj obljudeno od
Lutetie
(sedanji Pariz), imelo pa je tudi enega najve?jih amfiteatrov v pokrajini. Eno od zadnjih rimskih opori?? se je upiralo
germanskim plemenom
, leta
451
pa je padlo v roke
hunskemu
vojskovodji
Atili
. Konec 5. stoletja je po mirnih pogajanjih pripadel
Frankom
.
Od
Sigeberta I.
dalje je bil Metz sede?
merovin?kih kraljev
Avstrazije
, v dobrem pa se je zapisal tudi v obdobju
Karolingov
. Tako je bil v njem sede?
Karla Velikega
, preden ga je le-ta prestavil v
Aachen
.
Leta 843 je Metz za kratek ?as postal glavno mesto
Lotaringije
(danes Lorena). Po smrti
Lotarja II.
(
869
) je ve?krat bil predmet sporov med vzhodnim in zahodnim frankovskim kraljestvom, dokler ni v letu
925
pripadel Vzhodnemu kraljestvu in posledi?no
Svetorimskemu cesarstvu
. V 10. stoletju je v mestu narasel vpliv ?kofov, tako je spomladi
1096
Metz postal eno od izhodi?? za
prvo kri?arsko vojno
. Proti koncu 12. stoletja se je za?elo organizirati me??anstvo z ?eljo po odpravi cerkvene prevlade nad prebivalstvom. Leta
1207
so bili imenovanih mestni predstavniki
Tredecem jurati
, sprva ?e vedno pod vplivom ?kofa. Dodatno je bilo izbranih 25 predstavnikov razli?nih ?upnij, ki so predhodnjim pomagali v pravnih zadevah, poleg teh pa je bila izbrana tudi mestna aristokracija, tako imenovani
Paraiges
. Drugo me??ansko telo Komuna, ki je tako kot Paraige nastala v letu
1297
, je skupaj z njimi oblikovala mo?no zvezo in s?asoma prevzela oblast nad mestom, ki je trajala vse do 16. stoletja. Mesto je bilo v tem ?asu pogosto v boju za njegovo samostojnost; od 1324-27 proti vojvodom Luksemburga in Lorene kot tudi
Trierskemu
nad?kofu, v 15. stoletju proti Franciji in Burgundskim vojvodom.
Leta
1552
se je Metz na?el v sredi??u bojev med svetorimskim cesarjem
Karlom V.
in Francozi. S sporazumom med nem?kimi knezi in francoskim kraljem
Henrikom II.
je Metz pripadel Franciji, z dokon?nim sklepom v
Vestfalskem mirovnem sporazumu
. Z izgradnjo citadele se je nova oblast zavarovala pred nezadovoljnimi me??ani. Dosedanje Paraige-je je nadomestil kraljevi predstavnik guverner, predstavnika mestnih svetnikov je zamenjal rojalisti?ni ?upan, Tredecem jurati pa je nadomestila kraljeva sodnija. Metz je postal glavno mesto za?asne
province treh ?kofij
: Metz,
Toul
in
Verdun
, kasneje (
1633
) je zanjo bilo ustanovljeno vrhovno sodi??e kot tudi Parlament. Z izgradnjo fortifikacije pod nadzorom arhitekta
Vaubana
(
1674
) je postal eno najpomembnej?ih opori?? v tem delu Francije. V ?asu
francoske revolucije
je postal sede? novoustanovljenega departmaja
Moselle
, med voja?ko kampanjo ve?krat oblegan s strani zavezni?ke vojske (1814-15). Med
francosko-prusko vojno
je bil glavni sede? francoskega armadnega korpusa pod poveljstvom
Bazaine-a
. Po ve? bitkah se je
27. oktobra
1870
Metz bil prisiljen predati nem?kemu poveljniku
princu Frideriku Karlu Pruskemu
in s
Frankfurtskim mirom
tudi uradno postal nem?ki. Slede? premirju z Nem?ijo v
Compiegnu
, ki je kon?alo prvo svetovno vojno, je francoska vojska vstopila v Metz novembra 1918, z
Versajsko mirovno pogodbo
naslednje leto pa je tudi uradno bil vrnjen Franciji. Ponovno je bil okupiran s strani Nem?ije med drugo svetovno vojno, od 1940 do 1944.
Most Pont des morts
Bazilika sv. Vincenca
Metz je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- gotska
stolnica svetega ?tefana
s ?tevilnimi
vitraji
rusko-francoskega slikarja
Marca Chagalla
,
- opatijska cerkev Saint-Pierre-aux-Nonnains - najstarej?a cerkev Franciji, preoblikovana iz nekdanje rimske gimnazije v 7. stoletju,
- opatija sv. Vincenca (1248-1376),
- cerkev Ste-Segolene (13.-14. stoletje),
- cerkev sv. Martina,
- opatija sv. Vincenca (1248-1376),
- cerkev St-Pierre-de-la-Citadelle,
- cerkev St-Euchaire,
- cerkev St-Maximin,
- ru?evine mestnega obzidja,
- mestna vrata
: Porte Serpenoise, Porte des Allemands (Nem?ka vrata),
- ?idovsko pokopali??e,
- ?elezni?ka postaja.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|